Istočasno sta se sicer sestala predsednik vladajoče konservativne Ljudske stranke (PP) Mariano Rajoy in vodja socialistov Pedro Sanchez, da bi po neodločenih volitvah zbližala stališča. A Sanchez je po srečanju zatrdil, da ne bo podprl Rajoyevega poskusa oblikovanja nove vlade. "Bili smo jasni. Glasovali bomo proti kontinuiteti Ljudske stranke na čelu vlade in Marianu Rajoyu kot predsedniku vlade," je dejal.

Rajoy je v ponedeljek ponudil "začetek procesa dialoga" z drugimi strankami, da bi tako poskušali oblikovati vlado. Ob tem je poudaril, da bo dialog vodil le s strankami, ki zagovarjajo enotnost Španije in njene evropske zaveze. Ker so socialisti odrekli podporo Rajoyevemu poskusu oblikovanja vlade, se omenja možnost oblikovanja manjšinske vlade PP-ja s podporo Ciudadanos.

Zmagal PP, ki pa nima večine
Na nedeljskih parlamentarnih volitvah je zmagala vladajoča PP, a ni dobila absolutne večine. Z osvojenimi 28,7 odstotki glasov je v 350-članskem spodnjem domu parlamenta osvojil 123 poslanskih sedežev.

Na drugo mesto so se zavihteli socialisti z 22 odstotki glasov oziroma 90 sedeži, na tretje pa levičarski Podemos (Zmoremo) z 20,7 odstotka glasovi (69 sedežežev). Ciudadanos (Državljani) je na četrtem mestu in je osvojil 40 sedežev, preostale sedeže so zasedli predstavniki manjših strank.

Španiji se obeta zanimivo in negotovo obdobje oblikovanja koalicijske vlade, ki bi se lahko vleklo več tednov. Država bo koalicijsko vlado dobila prvič po koncu Francove diktature leta 1975 - vse od takrat sta politiko v Španiji krojila PP in PSOE, ki sta se na oblasti le menjavala.