Že pred začetkom današnje ustanovne seje parlamenta v Madridu so španski mediji poročali, da "vse kaže, da bo Armengol dobila več glasov kot njena nasprotnica Cuca Gamarra". Ta je bila kandidatka konservativne ljudske stranke (PP) pod vodstvom Alberta Nuneza Feijooja, ki je sicer zmagala na predčasnih parlamentarnih volitvah 23. julija.

Kljub zmagi pa PP v 350-članskem parlamentu s skupno 171 poslanci nima zadostne večine za oblikovanje vlade, potrebovala bi jih 176. Sanchez, čigar socialisti imajo 121 sedežev, lahko s podporo združenja levih strank Sumar in baskovskih ter katalonskih separatistov skupno prav tako računa na 171 glasov.

Levi in desni politični pol sta tako skoraj popolnoma izenačena, v vlogi jezička na tehtnici pa se je znašla katalonska separatistična stranka Junts nekdanjega katalonskega voditelja Carlesa Puigdemonta. Ta je v sredo pred današnjim glasovanjem od odhajajoče in morebitne prihodnje vlade pod vodstvom Sancheza zahteval jasna ter nedvoumna zagotovila.

Izvolitev Francine Armengol za predsednico parlamenta je dober znak za Sancheza, saj je zanjo glasovalo vseh sedem poslancev stranke Junts. Vendar pa to še ne pomeni, da bo Sanchez podporo katalonskih nacionalistov dobil tudi v bitki za premierski položaj.

Stranka Junts je namreč dala vedeti, da bo zahtevala nov referendum o neodvisnosti Katalonije in prekinitev sodnih procesov proti vsem vpletenim v spodleteli poskus izvedbe tovrstnega referenduma leta 2017, med katerimi je tudi Puigdemont. Takšne zahteve bodo za Sancheza verjetno prevelik zalogaj.

Po današnji izvolitvi predsednice bo prva naloga nove sestave španskega parlamenta glasovanje o predsedniku vlade, ki bi bilo lahko na dnevnem redu še ta mesec, ali pa na začetku septembra. Če Sanchezu ne bo uspelo dobiti novega mandata, bi se negotovi politični položaj v Španiji, ki trenutno predseduje Svetu EU-ja, verjetno razrešil šele z novimi predčasnimi volitvami.