Spor glede uvrščanja stranke AfD med skrajne skupine se je začel leta 2021, ko je nemška notranja obveščevalna agencija, Urad za zaščito ustave (BfV), stranko označila kot "domnevno skrajno desničarsko skupino" in s tem omogočila oblastem nadzor nad njihovimi pripadniki.

Potem ko se je AfD nad tem pritožil, je Višje upravno sodišče v Münstru zavrglo pritožbo stranke. Zadevo je imelo v obravnavi od marca.

Odločitev sodišča je pomembna zaradi volitev v Evropski parlament pa tudi pa tudi zaradi nedavnih napadov na nemške politike. Nad člani AfD-ja se zgrinjajo tudi obtožbe o sodelovanju s kitajskimi in ruskimi oblastmi in z njihovimi obveščevalnimi službami.

Sodišče je v odločitvi zapisalo, da stranka AfD nima pravice zahtevati prekinitve nadzora s strani nemške notranje obveščevalne službe in da obstoječa zakonodaja omogoča zadostno pravno osnovo za nadzor v primeru sumov.

Odvetniki AfD-ja so trdili, da so bile izjave članov stranke, ki jih je Urad za zaščito ustave predložil kot dokazno gradivo v podporo svoje umestitve stranke med skrajne skupine, posamezni odkloni, ki jih ne gre pripisovati celotni stranki AfD s približno 45.000 člani.

Na drugi strani so odvetniki BfV-ja zastopali stališče, da so te izjave upravičevale dodeljeno oznako domnevno skrajne skupine in da niso bile zgolj in samo posamezna mnenja nekaterih članov stranke.

Dokazno gradivo, ki ga je obravnavalo sodišče, je zajemalo obsežen sklop izjav visokih uradnih oseb in izvoljenih predstavnikov AfD-ja s precejšnjim političnim vplivom in pomembnim vplivom na politično življenje v Nemčiji, je pojasnil odvetnik BfV-ja.

Leta 2022 je nižje sodišče v Kölnu že zavrnilo pritožbo zoper odločitev BfV-ja, da AfD označi za domnevno desničarsko ekstremistično skupino, zato se je stranka v nadaljevanju postopka obrnila na sodišče v Münstru.

Nemška notranja ministrica Nancy Faeser se je na sodbo omenjenega sodišča odzvala z besedami, da "ima država instrumente, ki ščitijo našo demokracijo pred notranjimi grožnjami".

Nekateri nemški mediji ocenjujejo, da bi lahko sodba sodišča omogočila obveščevalnim službam, da naredijo še korak naprej in stranko AfD označijo kot "potrjeno desničarsko skrajno skupino", kar bi oblastem dodelilo dodatna pooblastila za spremljanje njihovega delovanja. Več lokalnih podružnic stranke je že dobilo takšno oznako.

Stranka ima trenutno 17-odstotno podporo

Kot je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Berlina Maja Derčar, pa odločitev sodišča še ne pomeni, da je stranka AfD prepovedana, saj lahko še naprej sodeluje na volitvah in v parlamentu. Zadnje ankete sicer kažejo, da AfD izgublja naklonjenost volivcev. Če bi bile volitve danes, bi jo podprlo 17 odstotkov vprašanih, kar je najmanj v zadnjem letu dni. Stranko in njene člane čaka tudi še nekaj sodnih postopkov, tudi zaradi ščuvanja in izrekanja nacističnih gesel.

V AfD-ju vse obtožbe zavračajo.