Sodišče je podobno razsodilo že leta 2009 v primeru Sejdić-Finci, ko je v sodbi zapisalo, da daytonska ustava in volilni zakon BiH-a diskriminirata pripadnike manjšin, ki ne morejo biti izvoljeni na najvišje funkcije. Jud Jakob Finci in Rom Dervo Sejdić sta namreč BiH tožila, ker ne moreta kandidirati za predsedstvo in parlament BiH-a. Čeprav je sprememba zakonodaje v skladu s to sodbo eden od pogojev za napredovanje BiH-a na poti v EU, pa država potrebnih sprememb še ni uvedla.

Pilav: Zmaga vseh brezpravnih ljudi
Sodišče je v objavljeni razsodbi zapisalo, da gre za enake očitke glede zakonodaje BiH-a, na katere je opozorilo že v primeru Sejdić-Finci. Pilav je po izreku sodbe dejal, da je njegova misija končana in da gre za zmago vseh brezpravnih ljudi. Dodal je še, da ko bo zakonodaja spremenjena, ne bo znova kandidiral, saj se ni bojeval za kandidaturo, temveč za vse, ki jim je bila ta pravica odvzeta. Sodišče mu je dodelilo tudi 6.600 evrov za stroške sojenja, ne pa tudi zahtevane odškodnine za 185.000 evrov, kolikor bi zaslužil v štirih letih, če bi bil izvoljen v predsedstvo BiH-a.

Tožbo na sodišče v Strasbourgu je vložil, potem ko kot Bošnjak iz Republike srbske ni mogel kandidirati za člana predsedstva BiH-a. To bi lahko storil, če bi se preselil v bošnjaško-hrvaško entiteto Federacijo BiH, kjer ob bošnjaškem volijo tudi hrvaškega člana predsedstva. Srbski član predsedstva pa je lahko le Srb iz Republike srbske.