Madsen priznava, da je razkosal truplo 30-letne Wallove, a zavrača obtožbe, da jo je pred tem zlorabil in nato umoril.

Tožilstvo po drugi strani meni, da je ekscentrični Madsen Wallovo napadel, da bi potešil svoje sadistične spolne fantazije. Trdijo, da jo je zvezal, nato pa zlorabil, mučil, pretepel in zabodel, nazadnje jo je zadavil ali obglavil (vzrok smrti zaradi predolgega časa trupla v vodi ostaja nejasen), njeno truplo pa razkosal in odvrgel v morje. Nazadnje je, da bi zabrisal dokaze, lastno podpornico potopil, iz vode pa ga je naslednje jutro rešila mimo ploveča ladja.

Kot dokaz, da je šlo za naklepni umor, poudarjajo, da je tisti usodni dan na podmornico vzel žago, izvijače, nož in trakove, s katerimi naj bi zvezal in mučil Wallovo.

Obtožnica v šestih točkah, ki jo je prebral tožilec Jakob Buch-Jepsen, Madsenu še očita ogrožanje drugih plovil, ko naj bi z neosvetljeno podmornico izplul iz Köbenhavna.

Sodišča ni nagovoril
Madsen je razkosanje trupla priznal že pred časom, tako zlorabo kot umor in tudi ogrožanje drugih plovil pa zanika. To je danes ponovila njegova odvetnica Betina Hald Engmark, medtem ko sam ni nagovoril sodišča in je bil videti "popolnoma neprizadet".

Tožilec je za 47-letnega izumitelja pričakovano zahteval dosmrtno zaporno kazen, kar na Danskem v praksi pomeni nekje od 15 do 17 let zapora. Tožilec je sicer poudaril, da bi bilo treba pri Madsenu ohraniti možnost, da se mu zapor podaljša, če bo takrat, ko bo lahko zaprosil za pogojno izpustitev, po oceni strokovnjakov še predstavljal nevarnost.

Kot je še povedal, niti na novinarkinem truplu niti v njenem telesu niso našli sledi Madsenovega DNK-ja. Pokazal je fotografije trupla, na katerem so vidni rezi in vbodne rane. Povedal je še, da so v Madsenovih spodnjicah našli spermo.

Zadnje sporočilo Wallove
Buch-Jepsen je sodišču pokazal tudi SMS-sporočilo, ki ga je Wallova poslala pred smrtjo. Svojemu fantu Oleju Stobbeju, s katerim bi se morala naslednji teden preseliti v Peking, zato sta zvečer pripravljala poslovilno zabavo, je okoli 19. ure, ko sta se z Madsenom odpravila, šaljivo napisala, da je "sicer še živa", a da se zdaj potapljata. Sporočila mu je, da ga ljubi, in dodala še, da je Madsen s seboj prinesel piškote in kavo. S Stobbejem sta si izmenjala več sporočil, a po nekaj urah od nje ni bilo več glasu, Stobbe pa je policijo poklical malo pred 2. uro ponoči.

Na sojenju bo v naslednjih tednih nastopilo okoli 40 prič, ki naj bi skušale zapolniti vrzeli, ki še ostajajo v že tako grozljivi sestavljanki informacij o smrti Wallove. Ta je imela kljub mladosti za sabo zavidljivo novinarsko kariero, saj je med drugim poročala iz Severne Koreje, Južnega Pacifika, Mjanmara in Haitija ter pisala za New York Times, Guardian, Vice in South China Morning Post.

Spreminjanje zgodbe
Wallova je lani poleti pisala zgodbo o Madsenu in njegovi podmornici Nautilus, ki jo je zgradil leta 2008 s pomočjo sredstev, zbranih prek spleta. Zadnjič so jo videli živo 10. avgusta, ko je šla z Madsenom na izlet z njegovo podmornico.

Prve dele novinarkinega trupla je deset dni po njenem izginotju na plaži našel kolesar, nekaj tednov pozneje pa so policijski potapljači v morju južno od Köbenhavna našli še druge dele trupla, zavite v obtežene plastične vrečke.

Madsen je sprva trdil, da je Wallovo po njunem izletu odložil na kopnem, ko pa so našli dele njenega trupla, je dejal, da je novinarka umrla po nesreči, ker naj bi jo na podmornici v glavo zadela težka loputa. Ko preiskovalci na njeni glavi niso našli nobenih znakov tope poškodbe, je Madsen še enkrat spremenil zgodbo in dejal, da se je zastrupila z ogljikovim monoksidom, medtem ko je bil sam na krovu podmornice.