Breivik je priznal, da je v lanskem bombnem napadu v Oslu in strelskem pohodu na otoku Utoya ubil 77 ljudi. Ko je na sodišču v Oslu skušal pojasniti vzroke za svoj morilski pohod, je okoli 30 ljudi zapustilo dvorano. Breivik je dejal, da je skušal zaustaviti invazijo muslimanov, in prosil, da ga spoznajo za prištevnega in nedolžnega.

"Kar se je zgodilo 22. julija v vladni četrti in na otoku Utoya, so bila barbarska dejanja in spomnim se, da sem 21. julija razmišljal, da bom po več letih načrtovanja prihodnji dan umrl," je povedal Breivik, ki mu je glavna sodnica dala možnost, da spregovori. Dejal je, da 35 od 37 ljudi, ki so ocenjevali njegovo duševno stanje, ni našlo nikakršnih simptomov neprištevnosti. "Zato je jasno, na kaj bi se morali osredotočiti," je povedal.

Razsoden politični aktivist
"Ima pravico, da spregovori. Mi pa ga nismo dolžni poslušati," je dejal Christian Bjelland, podpredsednik podporne skupine preživelih in družin žrtev Breivikovega napada. "Ko ga poslušamo, nam postane slabo, zato nameravamo številni mirno in tiho zapustiti prostor, ko bo dobil možnost govora," je Bjelland že prej povedal, zakaj bodo zapustili dvorano.

Breivikov odvetnik Geir Lippestad je med sklepno besedo na sodišču povedal, da njegova stranka ne oporeka obtožbam proti njemu. Pojasnil je, da je bil Breivik "razsoden", in ga zato ne bi smeli poslati v psihiatrično oskrbo. Označil ga je za političnega aktivista, ki se je zavedal svojih dejanj.

"Zavedal se je, da ubijati ni prav"
Odvetnik je poudaril, da Breivikove trditve, ki se ima za borca proti muslimanski kolonizaciji Evrope in Norveške, niso neprištevne, temveč gre za politično stališče, ki ga delijo tudi drugi skrajni desničarji. "Zavedal se je, da ubijati ni prav, a se je vseeno odločil za to. To delajo teroristi. Cilj posvečuje sredstva. Tega ne morete razumeti, če ne razumete kulture skrajnih desničarjev," je dejal Lippestad.

Lippestad je še povedal, da je Breivik običajen mlad mož z dobrimi prijatelji in kolegi, zato se mu zdi nenavadno, da bi ga označili za duševno bolnega, če so mu dovolili, da se včlani v strelski klub. Nič v Breivikovem življenju do 22. julija lani ni kazalo, da gre za nasilnega človeka, je še dejal odvetnik.

Tožilstvo zahtevalo psihiatrično oskrbo
Tožilstvo je med svojo sklepno besedo v četrtek zanj zahtevalo psihiatrično oskrbo, in ne zaporne kazni, saj je po njihovih besedah dovolj dokazov za dvom o Brevikovem duševnem zdravju. Tožilstvo je presodilo, da Breivik med napadom ni bil prišteven oziroma da ni dovolj dokazov o njegovi prištevnosti brez vsakršnega dvoma.

Sojenje desničarskemu skrajnežu je končano, sodbo pa bo sodišče razglasilo 24. avgusta.