Ena najhujših humanitarnih kriz, ki se nepretrgano vleče že od leta 1991, pritegne svetovno javnost samo še z drznimi dejanji somalskih morskih razbojnikov. Ravno morski razbojniki so neposredna posledica popolnega razpada države, ki kot enota ne deluje že 19 let.

Spopadi v prestolnici in v zaledju
Po novem letu so oživeli spopadi med islamistično milico Al Šababa, ki ji pomaga tudi druga skrajna paravojaška skupina Hisb ul Islam, in provladnimi silami oz. klani, ki podpirajo trenutnega predsednika države Šarifa Ahmeda. V 14 dneh spopadov na ulicah porušenega Mogadiša je bilo razseljenih vsaj 14 tisoč prebivalcev somalijske prestolnice, umrlo pa je več deset ljudi.

Med spopadi provladnega klana Alu Suna Val Džama z borci Hisb ul Islama v osrednji Somaliji, je z domov po oceni Rdečega križa pobegnilo 28.800 ljudi, ubitih pa je bilo več kot 150 ljudi. Preostali januarski begunci prihajajo z juga, kjer trenutno vlada tudi suša.

Onemogočeno razdeljevanje pomoči
"V bojih za nadzor ozemlja je humanitarnim delavcem onemogočen dostop do pomoči potrebnim," opozarjajo pri visokem komisariatu Združenih narodov za begunce. Več tisoč novih beguncev se prebija prek puščavskih predelov, na varnejša območja Somalije, pri tem pa trpijo lakoto in žejo.