Z omenjenim zakonom je Španija postala ena redkih držav, kjer je za spremembo spola v osebnih dokumentih dovolj že preprosta izjava brez dodatnih zdravniških potrdil. Transspolnim osebam tako ne bo več treba predložiti zdravniških poročil o motnji spolne identitete in dokazil o dveletnem hormonskem zdravljenju, kot je veljalo doslej za odrasle.

Zakon to pravico razširja tudi na osebe, stare od 14 do 16 let, če jih v postopku spremljajo njihovi zakoniti skrbniki, in na osebe, stare od 12 do 14 let, če jim to odobri sodišče. Ta t. i. "transspolni" zakon je eden vodilnih projektov ministrice za enakost Irene Montero iz leve stranke Podemos, koalicijske partnerice socialistov v vladi Pedra Sancheza.

Po večmesečni, včasih burni razpravi znotraj levosredinskih socialistov, so ga poslanci danes dokončno potrdili s 191 glasovi za, 60 proti in 91 vzdržanimi.

Španija se je tako pridružila redkim državam na svetu, ki omogočajo samoodločanje o spolu s preprosto izjavo, po zgledu Danske, ki je leta 2014 kot prva država v Evropi to pravico podelila transspolnim osebam.

"Danes smo naredili velik korak naprej" s priznanjem "svobodne določitve spolne identitete", je dejala ministrica Montero in poudarila, da zakon "depatologizira transspolne osebe".

Poslanci so danes s 185 glasovi za, 154 proti in tremi vzdržanimi dokončno potrdili tudi zakon o plačani bolniški odsotnosti za ženske, ki trpijo zaradi hudih bolečin ob menstruaciji. S tem je Španija po zgledu Japonske, Indonezije in Zambije postala prva država v Evropi in ena redkih na svetu s tovrstno zakonodajo.

Ministrica Montero je pred glasovanjem tvitnila, da je danes "zgodovinski dan za feminističen napredek".

Namen zakona je, da so patologije, kot je endometrioza, priznane kot poseben primer začasne nezmožnosti za delo, kot tudi odprava negativnih predsodkov za ženske v svetu dela, so zapisali v besedilu zakona.

Zakon ne določa trajanja bolniške odsotnosti, ki jo mora sicer odobriti zdravnik, stroške pa bodo krili iz socialnega zavarovanja.

Zakon je vzbudil pomisleke v socialističnem krilu vlade, kritiziral pa ga je tudi eden največjih sindikatov v državi UGT. Ta je bil zlasti zaskrbljen, da bo vplival na manjše zaposlovanje žensk. Glavna desna opozicijska Ljudska stranka pa je opozorila na tveganje marginalizacije in stigmatizacije ter na negativne posledice na trgu dela za ženske.

Krepitev dostopa do splava v javnih bolnišnicah

Zakon je eden ključnih ukrepov veliko širšega predloga zakona, katerega cilj je okrepiti dostop do umetne prekinitve nosečnosti v javnih bolnišnicah, ki opravijo manj kot 15 odstotkov splavov v državi, predvsem zaradi množičnega ugovora vesti zdravnikov. Zaradi tega in tudi zaradi pomanjkanja specializiranih klinik v bližini morajo namreč ženske včasih prepotovati več sto kilometrov, da opravijo splav.

Zakon bo mladoletnicam omogočil, da pri 16 in 17 letih opravijo splav brez dovoljenja staršev, s čimer bo odpravljena zahteva, ki jo je leta 2015 uvedla konservativna vlada.

V Španiji so sicer splav dekriminalizirali leta 1985 in legalizirali leta 2010, vendar je v tej tradicionalno katoliški državi še vedno pravica z veliko težavami.

Danes sprejeti zakon predvideva tudi več spolne vzgoje v šolah ter brezplačno razdeljevanje kontracepcijskih sredstev in izdelkov za menstrualno higieno v srednjih šolah.

Španija sicer velja za referenčno državo na področju pravic žensk v Evropi, zlasti od leta 2004, ko so sprejeli zakon o nasilju na podlagi spola. Vlada pod vodstvom socialista Pedra Sancheza trdi, da je feministična, v njej pa je več žensk kot moških.