Pokol v Srebrenici še vedno velja za najhujši zločin na evropskih tleh po drugi svetovni vojni in edini dogodek v vojni za Bosno in Hercegovino, ki ga je mednarodno sodišče razglasilo za genocid.

Na spominski slovesnosti v Potočarih so pokopali tudi 613 trupel, ki so jih identificirali z analizo DNK-ja, potem ko so jih našli v številnih množičnih grobiščih. Doslej jim je uspelo pokopati 5.137 žrtev srebreniškega pokola od skupno 8.000, kolikor naj bi jih ubile srbske sile.

Slovesnosti se je udeležilo več tisoč ljudi, tudi člani predsedstva Bosne in Hercegovine, predstavniki tožilstva haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, med njimi tudi glavni tožilec Serge Brammertz. V Potočare je prispel tudi hrvaški predsednik Ivo Josipović.

Slovenijo pa je na slovesnosti zastopal evropski poslanec Jelko Kacin, ki je tudi podpredsednik delegacije Evropskega parlamenta za Jugozahodno Evropo in dobitnik nagrade Srebrenica 1995.

Priponke kot opomin, da se pokol ne sme ponoviti
Letos so udeleženci slovesnosti nosili priponko v obliki cveta z enajstimi belimi lističi z zeleno sredico, ki simbolizira življenje in upanje in predstavlja simbol genocida v Srebrenici. Izdelali so 30.000 priponk, z njimi pa želijo svojci žrtev sporočiti, da mora biti pravici zadoščeno in da se Srebrenica ne sme ponoviti.

Bakir Izetbegović, bošnjaški član tričlanskega predsedstva Bosne in Hercegovine, je v nedeljo dejal, da številni Srbi še vedno ne priznajo resnice glede pokola v Srebrenici. "Radovan Karadžić in Ratko Mladić med številnimi Srbi še vedno veljata za heroja. Seveda je potreben čas, da se zacelijo rane, a v tem primeru to traja preveč časa. Še vedno smo tarča provokacij tistih, za katere je Mladić vojni heroj," je povedal Izetbegović.

Več upanja po prijetju Mladića
Letos je slovesnost potekala bolj vzneseno, v duhu upanja, da bo pravici vsaj delno zadoščeno, saj so po 16 letih letos maja prijeli vojnega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića, ki je skupaj s takratnim voditeljem bosanskih Srbov Radovanom Karadžićem obtožen, da je načrtoval enega najhujših pokolov po drugi svetovni vojni v Evropi. Oba zdaj v haaškem zaporu čakata na konec sodnega procesa, kjer sta oba obtožena za genocid.

Poleg tega je prizivno sodišče v Haagu ravno prejšnji teden razsodilo, da je Nizozemska odgovorna za smrt treh Bošnjakov v Srebrenici. V razsodbi, ki je bila za številne nepričakovana, so zapisali, da je nizozemska država odgovorna za njihovo smrt, ker je bila ta enklava takrat pod zaščito nizozemskih pripadnikov modrih čelad. Nizozemski vladi so naložili tudi plačilo odškodnine svojcem žrtev.

Ta razsodba vzbuja upanje, da bi ji lahko sledile še druge podobne odškodninske tožbe žrtev, ki trdijo, da bi njihove sorodnike morali zaščititi nizozemski pripadniki modrih čelad, ki so bili pristojni za varovanje Srebrenice. Nizozemsko okrožno sodišče je sicer v civilni tožbi septembra leta 2008 razsodilo, da nizozemska država ni odgovorna za neuspeh svojih modrih čelad pri zaščiti prebivalcev Srebrenice, a so se tožniki na razsodbo pritožili.

Pobili 8.000 moških, ženske in otroke pregnali
V Srebrenico se je med vojno v Bosni in Hercegovini, ki je trajala med letoma 1992 in 1995, zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz vse države, potem ko so mesto Združeni narodi aprila 1993 razglasili za varovano območje, da bi ga obvarovali pred srbskim zavzetjem. Sile pod poveljstvom Mladića in Radislava Krstića so kljub temu ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN-a, začele 9. julija 1995, vanj pa so vkorakale 11. julija.

Do 19. julija 1995 so Mladićevi in Krstićevi vojaki pobili več kot 8.000 zajetih Bošnjakov, približno 25.000 žensk, otrok in starejših pa so nasilno pregnali na območje pod nadzorom bošnjaških sil. Pokol je Meddržavno sodišče v Haagu označilo za genocid, ta pa je pustil tudi velik madež na ugledu Združenih narodov, ki so takrat na cedilu pustili več tisoč Muslimanov, saj jih maloštevilne in slabo oborožene modre čelade niso mogle zaščititi.

Prvnomočno obsojeni trije ljudje
Haaško sodišče je zaradi zločinov v Srebrenici do zdaj obtožilo 21 ljudi, pravnomočno pa so bili obsojeni le trije - Radislav Krstić, ki je bil leta 2004 obsojen na 35 let zaporne kazni, poleg njega pa še nekdanja vojaška častnika Vujadin Popović in Ljubiša Beara.