Ta menita, da sporazum pomeni aneksijo in "le še utrjuje nadzor Rusije v regiji". Oblasti v prozahodni Gruziji so pakt obsodile kot dejansko priključitev ozemlja. Pakt je podoben tistemu med Moskvo in drugo gruzijsko separatistično pokrajino Abhazijo, ki je bil podpisan lani. "Ta korak proti ozemeljski celovitosti suverene države še naprej slabša položaj, ki je nastal kot rezultat okupacije, in dviga dogodek na raven aneksije," je v izjavi dejal gruzijski predsednik Georgij Margvelašvili.

Podpisa dogovora, ki sta ga v sredo podpisala ruski predsednik Vladimir Putin in predsednik separatistične gruzijske pokrajine Južna Osetija Leonid Tibilov, se je zgodil natanko leto dni po priključitvi polotoka Krim Rusiji. S podpisom sta Moskva in Činvali po Putinovem mnenju naredila še korak naprej v medsebojnih odnosih.

Zavezništvo
Putin je pozdravil sodelovanje z Južno Osetijo in dodal, da je bil s podpisom "storjen korak naprej, ne le v smeri izboljšanja mednarodnopravne osnove v odnosih z Južno Osetijo, ampak tudi v razvoju naših združitvenih procesov, v razvoju naših zavezniških odnosov". Tibilov pa je dodal, da lahko "le zavezništvo in razvoj združitvenih procesov v današnjem svetu nudita odgovor na grožnje".

Putin je pojasnil, da bosta "med obema državama vzpostavljena skupna vojaška obramba in varnostno območje, naše carinske službe se bodo poenotile, mejni prehodi pa bodo za naše državljane postali odprti".

EU in Nato obsodila sporazum
Tudi visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini je posvarila, da bo sporazum še naprej destabiliziral že tako nestanovitno regijo. Sporazum je okrcal tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, ki je dejal, da dve separatistični regiji nikoli ne bosta mednarodno priznani kot neodvisni. "Abhazija in Južna Osetija sta sestavna dela Gruzije. Nato popolnoma podpira gruzijsko suverenost in ozemeljsko celovitost znotraj njenih mednarodno priznanih meja," meni Stoltenberg.

Tudi s slovenskega zunanjega ministrstva so sporočili, da Slovenija ob podpisu sporazuma o zavezništvu in integraciji med de facto oblastmi Južne Osetije in Rusijo "ponovno poudarja dosledno spoštovanje načela ozemeljske celovitosti in suverenosti Gruzije". Omenjeni sporazum je v nasprotju z načeli mednarodnega prava, so še zapisali in dodali, da Slovenija v celoti podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Gruzije ter njene mednarodno priznane meje.

Abhazija in Južna Osetija sta se odcepili od Gruzije po državljanskih vojnah v 90. letih, ki so sledile razpadu Sovjetske zveze. Moskva je po petdnevnih spopadih z Gruzijo leta 2008 uradno priznala njuno neodvisnost. Obe pokrajini sta močno odvisni od Rusije, tako vojaško kot finančno. Njuno neodvisnost je priznala le peščica drugih držav.