Zvedavi turisti namreč s svojimi fotoaparati in kamerami drvijo ovekovečevat t. i. "dolgovrate" ženske, dekleta in deklice od petega leta starosti, ki jim okoli vratu nizajo medeninaste obroče, s tem pa umetno podaljšujejo vrat.
Z obroči dejansko deformirajo prsni koš, rame in ključnico, s tem pa dajejo iluzijo, da so njihovi vratovi nenormalno dolgi.
Od kod nošnja obročov izvira, pravzaprav ni natančno znano, čeprav obstaja mnogo teorij. Tako nekateri antropologi menijo, da so obroči varovali ženske pred suženjstvom s tem, ko so jih naredili manj privlačne od preostalih plemenskih žensk. Spet drugi so diametralno nasprotno mnenja, da obroči izvirajo iz želje biti privlačnejše s pretirano spolno dvoličnostjo, saj imajo ženske vitkejše vratove od moških.
Med teorijami je tudi ta, da dajejo obroči ženskam podobnost zmaju, pomembni figuri v folklori Kajancev. Obroči bi bili lahko tudi zaščita pred ugrizi tigrov, morda dobesedno, a bolj verjetno simbolično.

Begunci iz Mjanmara
Potovalne agencije vodijo turiste za plačilo na ogled teh umetnih plemenskih vasi, postavljenih izključno v turistične namene, tamkajšnje oblasti pa so mnogim prilepile "prijazno" zveneča imena, kot denimo "center za ohranjanje plemenske kulture".

A čeprav nekateri trdijo, da vasi omogočajo tajskim hribovskim plemenom dobičkonosno priložnost za ohranjanje njihove kulture, jih mednarodne skupine za človekove pravice obsojajo, češ da v zameno za nekaj turističnih dolarjev izkoriščajo ženske in otroke brez državljanstva. Mnogi izmed njih so namreč mjanmarski begunci, ki nimajo polnih pravic kot tajski državljani, poroča CNN.
Pleme Kajan, podksupina Karenov, za katere so obroči značilni, izvirajo prav iz Mjanmara.

Izkoriščanje žensk
Res je sicer, da veliko žensk prostovoljno sprejema obročke zaradi spoštovanja in nadaljevanja tradicije, a dejstvo je, da njihovo življenje ni najlažje - nekatere izmed teh vasi tako nimajo dostopa do elektrike, cest, zdravstvene oskrbe in šol.

"Menimo, da turisti ne bi smeli sodelovati v izkoriščanju teh ali katerih koli drugih ljudi," so nedavno zapisali v komentarju na strani tajskega Chiang Rai Timesa. "Te ženske prejmejo le majhen del od dobička, večina denarja gre tajskim turističnim agencijam. Dokler turisti delajo to dejavnost dobičkonosno, dekleta iz teh plemen ne bodo nikdar imela svobode izbrati, da ne bi sodelovala v tej tradiciji."

Hribovska plemenska vas Baan Tong Luang, ki se je odprla leta 2005 v Mae Rimu v severni tajski provinci Čang Mai, je dom šestih ločenih tajskih hribovskih plemen. Obiskovalci za vstopnino plačajo 500 tajskih bahtov (12 evrov), ko pa so v vasi, lahko fotografirajo in na stojnicah vaščanov kupujejo spominke. Toda glavna znamenitost so, seveda, "dolgovrate" ženske ali, kot jim tudi pravijo, ženske žirafe.