Trenutno so v ospredju dogovarjanja strank o sodelovanju v vladi, mnogi pa pričakujejo, da bo prišlo do velike koalicije med krščanskimi demokrati (CDU/CSU) in socialdemokrati brez pomoči Svobodnih demokratov (FDP), Zelenih ali Leve stranke.

Novo vlado, ne glede na njeno sestavo, čakajo velike spremembe, saj je nemško gospodarstvo, ki je največje v Evropi in četrto na svetu, nujno potrebno korenitih reform, da bi tako lahko ponovno oživili gospodarsko rast.

Sprememba DDV-ja
Pri spremembi davka na dodano vrednost (DDV) stranki stojita na nasprotnih bregovih, saj se CDU/CSU zavzema za njegovo povišanje za dva odstotka, na 18 odstotkov, s čimer želijo kriti dvoodstotno znižanje stroškov socialnega zavarovanja za brezposelne, ki ga plačujejo zaposleni delavci in podjetja, čemur pa ostro nasprotuje SPD.

Po mnenju konservativcev bi s tem ustvarili nova delovna mesta, socialdemokrati pa menijo, da bi ukrep najbolj prizadel revni sloj prebivalstva, kjer bi močno občutili posledično zvišanje cen. Mnogi opozarjajo, da bo zvišanje cen zmanjšalo kupno moč nemških porabnikov in negativno vplivalo na njihovo zaupanje, ki je že zdaj najšibkejši člen nemškega gospodarstva, saj bi se morala za višjo gospodarsko rast okrepiti domača proizvodnja.

Višji davek za bogate?
Posebej občutljiva tema za vse stranke je plačevanje dohodnine, saj hoče CDU/CSU znižati tako dohodninsko osnovo, s 15 na 12 odstotkov, kot tudi davek na največje zaslužke, ki bi ga znižali z 42 na 39 odstotkov. Njihovi zavezniki svobodni demokrati (FDP) pri plačilu dohodnine predlagajo samo tri davčne stopnje, 15, 25 in 35 odstotkov.

SPD se na drugi strani zavzema za dodatno obdavčenje najbogatejših in hoče uvesti dodatne tri odstotke davka na največje zaslužke, ki presegajo 250.000 evrov letno za samske in 500.000 evrov za pare, vendar pa je to po mnenju mnogih neuresničljivo, čeprav lahko pričakujemo kakšno zmerno znižanje davkov.

Stranka zelenih, ki je bila v zadnjih osmih letih koalicijska partnerica SPD-ja, želi davek na najvišje zaslužke povišati na 45 odstotkov, medtem ko se nova Leva stranka, katero so med drugimi ustanovili tudi uporniški člani SPD-ja, zavzema za kar 50 odstotkov davka pri najbolje plačanih.

Pri plačevanju zdravstvenega zavarovanja bi koalicija CDU/CSU rada uvedla enotno plačilno stopnjo za vsakega zavarovanega odraslega, medtem ko SPD podpira večje zasebne prispevke za zdravstveno zavarovanje.

Staranje prebivalstva
Veliko težavo za Nemčijo, kot tudi za druge razvite države, predstavlja staranje prebivalstva in premajhno število rojstev, saj naj bi se po napovedih nemško prebivalstvo v naslednjih 20 letih povečalo le za 200.000 ljudi, do leta 2050 pa se bo zmanjšalo za skoraj deset milijonov.

Namesto zvišanja starostne stopnje za upokojitev bodo zato v prihodnosti vse stranke verjetno skušale prepričati in opogumiti delavce, da bi delali dlje, tudi če izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Zeleni predlagajo državno subvencioniranje plačil za socialno zavarovanje pri delavcih z nižjimi prejemki.

Nižji davki za podjetja
Področje, o katerem se obe največji stranki strinjata, čeprav ne povsem, je sprememba davka pri dobičkih podjetij, saj se SPD zavzema za znižanje davka s 25 na 19 odstotkov, medtem ko CDU/CSU hoče davek znižati na 22 odstotkov.

Koalicija CDU/CSU se zavzema za izdatno znižanje stroškov delodajalcev pri zaposlovanju delavcev, da bi tako nemško gospodarstvo naredili še konkurenčnejše, ker je to na svetovnih trgih prisiljeno tekmovati z gospodarstvi držav, kjer je delovna sila tudi do 80 odstotkov cenejša.

Rekordna brezposelnost
Nemčija se že nekaj let spopada z visoko brezposelnostjo, ki je pozimi dosegla rekordni višek po vojni in še vedno presega 11 odstotkov.

Z zamrznitvijo plačil v pokojninski sistem in promoviranjem zasebnega vlaganja za pokojnine hoče CDU/CSU še pospešiti reforme, ki jih je na tem področju začela vlada kanclerja Gerharda Schröderja.

SPD hoče trajno brezposelnim delavcem v vzhodnem delu Nemčije zvišati prejemke iz socialne pomoči in jih izenačiti s tistimi, ki jih prejemajo brezposelni na zahodu, čeprav je pred tem stranka sama, ko je bila v vladi, uvedla razlike v socialnih prejemkih.

Leva stranka bi povečala pomoč za trajno brezposelne in ukinila določilo, po katerem mora brezposelni poprijeti za vsako ponujeno delo, medtem ko CDU/CSU za trajno brezposelne predlaga dodaten zaslužek, če bi vzeli nižje plačano zaposlitev.

Pri zaposlovanju se CDU/CSU in FDP zavzemata za sprejetje zakonov, ki bi delodajalcem olajšali odpuščanje slabih ali presežnih delavcev, s tem pa naj bi podjetja spodbudili k zaposlovanju novih delavcev, saj so se temu do zdaj izogibala, ker so zakoni delavce ščitili pred odpuščanjem.

Zmanjšanje moči sindikatov?
Pri pogajanjih sindikatov s podjetji o skupnih kolektivnih pogodbah, ki določajo najnižjo plačo v posamezni panogi, hočejo konservativci podjetjem zagotoviti tudi boljša izhodišča pri pogajanjih s sindikati, kateri so se še do nedavnega odločno upirali večjim reformam, še posebej pa so to občutila velika podjetja z več tisoč zaposlenimi.

Socialdemokrati ostro nasprotujejo načrtom konservativcev o prožnejših kolektivnih pogodbah, vendar pa so jim v dosedanji vladi pokazali naklonjenost in lahko se pričakuje pripravljenost na kompromis.

Popolna privatizacija
Za nemška podjetja z veliko zaposlenimi, kot so nekdanja monopolista nemški Telekom in pošta ter izdelovalci avtomobilov, elektronike in ogromen sektor kemijske industrije, je predvidena popolna privatizacija do konca naslednjega leta, ne glede na to, katera stranka bo v vladi. V primeru velike koalicije naj bi se prej tudi drastično znižale državne subvencije in davčne olajšave, vredne več milijard evrov, ki jih vlada namenja podjetjem in posameznikom.

Od nove vlade nekateri pričakujejo povečanje pritiska na farmacevtska podjetja, da prevzamejo svoj del bremena pri zniževanju vse večjih stroškov za zdravstveno zavarovanje. Nekaj podjetij je kritiziralo že zdajšnjo vlado, ker je pri zdravilih dajala prednost cenejšim, generičnim, namesto originalom, ki so jih razvila sama podjetja.

Različni pogledi na energijsko politiko
Nemška vlada je že pred nekaj leti sprejela odlok o zaprtju vseh jedrskih elektrarn do leta 2020, CDU/CSU pa se zavzema za podaljšanje njihove življenjske dobe v povprečju za 8 do 40 let, s čimer bi prihranili milijarde evrov, ki so namenjene za nadomestilo z navadnimi elektrarnami ali alternativnimi viri energije. Če v vladi ne bo zelenih, je velika možnost za podaljšanje obratovanja za 17 nemških jedrskih reaktorjev.

CDU/CSU hočejo tudi odpraviti z "ideološko energijsko politiko", s katero je vlada zdaj pretirano podpirala podjetja, ki se ukvarjajo z pridobivanjem sončne in vetrne energije, saj je zagotavljala netržne, višje cene elektrike, pridobljene iz teh virov. Konservativci ob tem obljubljajo, da bodo ohranili vodilno vlogo nemških podjetjih pri razvoju tehnologije za alternativno pridobivanje električne energije.

Reforma bančnega sektorja
Ekonomisti bodo skrbno spremljali nemški bančni sektor in možne spremembe pravil, ki določajo strogo ločitev med komercialnimi bankami in zadružnimi ter javnimi bankami, ki so vodilne v poslovanju s prebivalci. Deutsche bank, Commerzbank in Postbank in druge banke hočejo okrepiti svoj položaj pri poslovanju s prebivalci in se že dolgo zavzemajo za ukinitev ločitve, saj bi tako lahko kupovale deleže bank v lasti mest in dežel, ki so prepotrebne finančnih injekcij.

Glavno skrb bo morala nova vlada nameniti predvsem problemu brezposelnosti in šibki domači porabi. Velika stopnja brezposelnosti in strah pred izgubo delovnega mesta negativno vplivata na zaupanje porabnikov in domačo porabo, kar prizadene več panog nemške industrije, kot so trgovska, avtomobilska in prometna panoga, s tem pa bi lahko nemško gospodarstvo pahnili v recesijo.