Pusićeva je po srečanju v Zagrebu dejala, da sta danes vdahnila novo življenje sodelovanju, ki se je začelo pred dvema letoma, ko sta se Zagreb in Beograd strinjala, da obstajajo trije sklopi tem - dvostranski odnosi s poudarkom na gospodarskem sodelovanju, reševanje sporov iz vojne ter prihodnost držav in regije v Evropski uniji.

"Veliko smo se pogovarjali o pogrešanih in o nesoglasjih glede uradnih seznamov pogrešanih oseb. Večinoma gre za hrvaške državljane, Hrvate in Srbe, manjši del pa so srbski državljani," je dejala in dodala, da bosta državi pripravili enoten seznam pogrešanih oseb med vojno na Hrvaškem.

Dačić je potrdil pripravljenost Srbije na intenziviranje delovanja pri vseh vprašanjih, ki izhajajo iz vojne, kot so reševanje usode vseh pogrešanih oseb in vprašanje srbskih beguncev iz Hrvaške, vrnitev med vojno odtujene kulturne dediščine na Hrvaškem in podobno.

O vojnih zločinih
Veliko pozornosti sta posvetila srbskemu zakonu o pristojnosti Beograda za sojenja za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije. Pusićeva je ocenila, da gre za izjemo v mednarodnem pravu ter da zakon ni v skladu s pravnim redom EU-ja. Prepričana je, da bodo to potrdila tudi pristopna pogajanja Beograda z EU-jem.

Dačić je dejal, da je Srbija pripravljena umakniti sporni zakon, če se bo pokazalo, da ni v skladu z evropsko zakonodajo. Spomnil je, da so imeli pri razglasitvi zakona podporo mednarodne skupnosti in da se je hrvaški sabor zavezal, da ne bo izkoriščal pogajanj Srbije z EU-jem za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj.

Ministra sta imela različna mnenja glede rešitve spora o meji ob Donavi. Dačić je dejal, da vidi Srbija mejo na sredinski črti Donave, medtem ko si Hrvaška prizadeva za mejno črto na podlagi katastrskih občin, ki jih imata obe državi na obeh bregovih reke. Dodal je, da želi Beograd doseči dogovor o meji v dvostranskih pogovorih, če jim to ne bo uspelo, pa naj bi mejo reševali na arbitraži, kot je to Hrvaška storila v primeru Slovenije.

Dačić s Kolindo
V popoldanskih urah se je Dačić srečal tudi s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović. Tudi njuno srečanje je potrdilo obojestransko pripravljenost za nadaljevanje reševanja odprtih vprašanj v duhu dobrososedskih odnosov, krepitve celotnega sodelovanja in spodbujanja boljšega življenja ljudi iz obeh držav. Izpostavila sta tudi perspektivo skupne evropske prihodnosti.

"V tem kontekstu so poudarili pomen rednih in vsebinskih srečanj visokih predstavnikov obeh držav ter predanost dialogu v okviru pobud, kot je predsedniški proces Brdo-Brioni," so še zapisali v uradu predsednice.