Demokrati so sicer upali, da bodo lahko o predlogu zakona, ki predstavlja kompromis med senatorji in predsednikom Georgeem Bushem, glasovali že ta teden, a je ta sprožil burno razpravo. Tako so se odločili, da bodo glasovanje o zakonu preložili na mesec junij, da bodo lahko v miru proučili in dokončno oblikovali vse predloge.

Predsednik Bush, ki je ureditev vprašanja priseljencev postavil za eno svojih prioritet, je dejal, da hoče novo zakonodajo vpeljati do konca leta. Tudi senatorji, ki predlog zakona podpirajo, si bodo prizadevali, da bi zakon sprejeli, preden se bo tematika ujela v predvolilno tekmo.

V vsakem primeru mora zakon dobiti zadostno podporo v senatu in v predstavniškem domu, končni "da" pa bo izrekel predsednik Bush. Demokrati so prepričani, da zakon ustvarja "težko, a pravično pot do ameriškega državljanstva".

Stroga določila za nezakonite priseljence
Zakon predvideva strožji nadzor nad mejo z Mehiko, kjer gradijo več kot 1.000 kilometrov dolgo ograjo, in dodelitev zakonitega statusa nezakonitim priseljencem, vendar morajo ti plačati stroške za vizume in 5.000 dolarjev kazni za nezakonito prebivanje v državi. Zatem bodo morali priseljenci počakati še osem do 13 let, da bodo dobili odločbo o zeleni karti, vmes pa se bodo morali vrniti v domovino. Priseljenci bodo podvrženi tudi novemu načinu točkovanja, kjer se bo ocenjevalo njihovo izobrazbo, znanje jezika in delovne sposobnosti.

Začasni delavci bodo v ZDA lahko ostali največ dve leti, nato se bodo morali za leto dni vrniti v domovino, ko bodo spet lahko odšli v ZDA. Nikakor pa začasni delavci ne bodo mogli dobiti dovoljenja za prebivanje ali ameriškega državljanstva. Tudi sorodstvene vezi in združevanje družin ne bodo razlog, na podlagi katerega bi ZDA podelile dovoljenje za bivanje ali državljanstvo.

Priseljencem predlog zakona ni po godu
Medtem predlogu zakona močno nasprotujejo delavski sindikati in skupine priseljencev, ki trdijo, da predlog zakona delavcem, družinam in zaposlenim ne koristi. Obljubili so, da se bodo kar najbolj potrudili in skušali spremeniti zakon, preden bodo o njem dokončno glasovali v kongresu in senatu. Najbolj glasna je Zveza združenih ameriških latinskih državljanov, največja skupina Hispanoameričanov, ki nasprotuje predvsem omejitvam družinskega priseljevanja.