Nemiri so se začeli 22. avgusta 1992 z napadi na sprejemni center za prosilce za azil v severozahodnem predelu Rostocka. Pred sprejemnim centrom v četrti Lichtenhagen se je zbralo okoli 2000 ljudi.

V večernih urah je okoli 200 pretežno mladih začelo metati kamenje na zgradbo. Izgrednikom so se pozneje pridružili desničarski skrajneži, na poslopje so začele leteti tudi molotovke. Pri tem je bilo slišati desničarska gesla in pozive kot "Nemčija za Nemce, tujci ven!". Tamkajšnji prebivalci, ki so spremljali dogajanje, so izgrednike spodbujali s ploskanjem.

Nastanitveni center za prosilce za azil so evakuirali. Izgredniki so se nato usmerili na sosednji dom za nekdanje vietnamske delavce, v katerem je bilo nastanjenih 115 vietnamskih priseljencev, med njimi majhni otroci.

Potem ko se je številčno nezadostna policija po dveh dneh nemirov umaknila s prizorišča, so na poslopje začele leteti molotovke. Ko je zgradba gorela, je pred njo okoli 3000 ljudi spremljalo in spodbujalo dogajanje. Vietnamskim stanovalcem doma, ki so se pred napadalci zabarikadirali v zgradbo, se je uspelo rešiti na streho in od tam v druge dele stolpnice, od koder so jih nato prepeljali na varno.

V štiri dni trajajočih izgredih je policija pridržala 370 ljudi in uvedla 408 preiskav. Poškodovani so bili 204 policisti. Smrtnih žrtev izgredi niso zahtevali.

"Sramota za našo državo"

Steinmeier je v današnjem govoru na prizorišču napadov pred 30 leti obsodil desničarski ekstremizem in politiko. "Kar se je zgodilo v Rostocku, je sramota za našo državo. Politiki nosijo veliko odgovornost za to sramoto," je nemški predsednik dejal v Rostocku. Vse nemške politične stranke v zgodnjih 90. letih je okrivil uporabe sovražne retorike, nato pa so oblasti tudi dolgo čakale, preden so obsodile nemire, poroča Deutsche Welle.

Svarilo pred novim nasiljem: "Vse, kar je normalno, postavljeno pod vprašaj"

Opozoril je, da Nemčiji v preteklih letih ni uspelo izkoreniniti sovraštva in radikalizma, zato še vedno obstaja nevarnost ponovnega izbruha nasilja. Še posebej je ta nevarnost visoka ta čas, saj je "vse, kar je normalno, postavljeno pod vprašaj, pojavljajo pa se tudi nove omejitve".

Poudaril je, da je Nemčija v zadnjih treh desetletjih doživela zaporedne valove desničarskega ekstremizma, in opozoril, da so radikalne skupine izkoristile begunsko krizo leta 2015 in ukrepe proti koronavirusu. Skrajno desni in skrajno levi aktivisti so pred prihajajočo zahtevno zimo že napovedali protivladne proteste.