Nič v prvih 45 letih Jobsovega življenja namreč ni nakazovalo, da bo imel takšen vpliv na potrošniško elektroniko in medijske industrije.

Po maturi leta 1972 se je Jobs preselil v Oregon, da bi študiral na dragem kolidžu Reed. Nehal je po le enem semestru, a še naprej hodil na nekatera predavanja, med drugim na lepopisje. Pustil si je rasti dolge lase in brado, spal na tleh stanovanj prijateljev in šel včasih v tempelj Hare Krišne na brezplačen obrok. Kot toliko drugih propadlih študentov v tistem času je bila njegova želja obiskati guruja v Indiji, kar je nazadnje storil s prijateljem iz Reeda. Ko sta prispela tja, je guru umrl.

Wozniak za računalnike, Jobs za trge
Na tisti točki je imel Jobs omejeno izobrazbo in nobenih jasnih talentov - razen svoje zloglasne sposobnosti pregovarjanja ljudi. Je pa imel zvestega prijatelja, elektronskega genija Wozniaka, ki ga je nato izkoristil tudi za izum računalnika Apple. Toda bila sta ekipa - brez Jobsovih ambicij, nenehnega prigovarjanja in nadarjenosti, ki jo je naglo razvil (visoki oblikovalski standardi, zmožnost sklepanja poslov in odlične tržniške veščine), podjetja ne bi bilo. Wozniak je znal razvijati računalnike, Jobs je znal ustvariti trge.

V svoji knjigi o Applu, Infinite Loop (2000) je Michael Malone o Jobsu zapisal, da je "začel poletje 1976 kot skoraj nepismen v osebnem računalništvu, končal pa ga je kot najboljši poslovnež v industriji". Prvi Applov računalnik je bil ljubiteljski stroj v lesenem ohišju, ročno sestavljen v hiši Jobsovih staršev in prodan za 666,66 dolarja. Jobs je takrat ugotovil, da mora Apple postaviti kot pravo družbo, s finančno podporo in izkušenim izvršnim direktorjem, če hoče biti konkurenčen. To se je zgodilo z vložkom nekdanjega Intelovega uslužbenca Mika Markkule in z Mikom Scottom kot prvim izvršnim direktorjem Appla.

Sledil je lepo oblikovan in vsestransko uporaben Apple II, ki je imel z vgrajeno grafiko in z raztegljivostjo izrazito prednost pred zgodnjimi tekmeci. Bil je velika uspešnica, ki je vladala ameriškemu tržišču vse do prihoda IBM PC leta 1981, prodajal pa se je še leta.

Neslavni polom Maca
Jobs se je nato lotil razvoja Macintosha, ki je postal Jobsov računalnik, ne Wozniakov. Jobs je želel, da "mac" postane prvi računalnik za množični trg, naprava, ki bi pritegnila navadne uporabnike, ne pa znanstvenike ali poslovneže. Maca so postavili na trg z enim najslavnejših TV-oglasov vseh časov, naslovljenim 1984, ki so ga prikazali le enkrat, med Super Bowlom. Pri tem se je Jobsu na odru pridružil Microsoftov Bill Gates, ki je hvalil računalnik in obljubil podporo Microsofta. A macu kljub temu ni uspelo.

Leta 1985 je Apple zaprl polovico svojih tovarn, odpustil petino zaposlenih in razglasil svojo prvo četrtletno izgubo. Jobsu je mesto v upravnem odboru prevzel nekdanji Pepsijev vizionar John Sculley in ga potisnil iz podjetja. Maca so predelali in ga leta 1987 na trg poslali kot Macintosha II. V intervjuju za Playboy je Jobs dejal, da se počuti, kot da bi ga nekdo udaril v trebuh in mu vzel vso sapo. In še: "Vem, da imam v sebi še vsaj en velik računalnik. In Apple mi ne bo dal priložnosti, da to pokažem."

Jobs je s pomočjo nekaterih Applovih uslužbencev ustanovil novo podjetje, NeXT, ki je izdelovalo tehnološko napredne računalnike za poslovne in bolj izobražene uporabnike, toda prodaja je bila slaba. In to kljub temu da se je Jobs na tej stopnji že razvil v izjemnega šovmana, v zvezdnika - pa čeprav nepomembnega.

Ameriške sanje
Vse se je spremenilo, potem ko je Microsoft ustvaril Windows 95. Applov letni dobiček se je od leta 1994 do leta 1998 prepolovil in bilo je več poskusov prodaje podjetja. Jobs je takrat dejal: "Izdelki so zanič! V njih ni več seksa!" Član Applovega odbora Gil Amelio je pri poskusu reševanja podjetja nazadnje kupil NeXT in Jobs je bil ponovno na vrhu, ponovno v Applu.
Septembra 1997 je je Jobs izvedel manjši puč in postal "v. d. izvršnega direktorja" Appla. Bil je to njegov drugi prihod in krasen primer "ameriških sanj": posvojeni sin, ki je preživel nekaj časa v divjini (Oregon, Indija), ustanovi v svoji garaži podjetje, ki mu prinese slavo in bogastvo, nato ga temne sile izrinejo iz lastnega podjetja, a se veličastno vrne.

A reševanje Appla tudi za Jobsa nikakor ni bila lahka naloga - znebil se je šibkih izdelkov, dramatično poenostavil proizvodno linijo in začel ustvarjati vizualno mikavne dizajne. Mace je nadomestil iMac, ki mu je sledil prenosni iBook in G4 Cube. Začuda je Jobs vseskozi ponavljal postopek, ki ga je uporabil pri izvirnem Macintoshu. Izdelke so razvijali v tajnosti pod Jobsovim budnim nadzorom, nato pa so jih na trg poslali z veliko pompa in zasuli potrošnike s TV-oglasi.

Na vrh z iPhonom
Toda svet se je od leta 1984 spremenil in tehnologija ni bila več v domeni ljubiteljev in poslovnežev. Računalnike in pametne telefone danes uporablja večina porabnikov in celo rešitev Maca bi Apple pustila z omejenimi možnostmi v svetu Windowsov. Kot je dejal Jobs pred prevzemom: "Če bi jaz vodil Apple, bi izmolzel Macintosh do konca - in se lotil naslednje velike stvari. Računalniške vojne so končane. Microsoft jih je dobil že dolgo tega."

In res je Jobs krenil v drugo smer. Oktobra 2001 je poslal na trg iPod, aprila 2003 pa iTunes. Zdaj je Apple spet začel ustvarjati dobiček. Januarja 2007 je sledil še iPhone in zdaj je bil Jobs dovolj samozavesten, da je iz imena Apple izpustil "Computer" (računalnik). Letni dohodek se je z 8 milijard dolarjev leta 2000 zavihtel na vrtoglavih 65 milijard v 2010. In medtem ko se je večina računalniških družb bojevala proti IBM-u, si je Jobs za vzgled vzel družbo potrošniške elektronike, ki jo je najbolj občudoval: Sony.
V tistem času se je Jobs zavihtel tudi v upravni odbor Walt Disneyja in lastnoročno povzdignil animacijske studie Pixar.
Apple je uporabnikom sporočal, naj razmišljajo drugače. To je Jobs nedvomno delal.

Karakterne napake
A čeprav povzdignjen v zvezde, ni bil vsesplošno občudovan - deloma zaradi svojega tiranskega sloga upravljanja. Ali, kot je dejal nekdanji Applov strokovnjak za trženje, Guy Kawasaki: "Steve dokazuje, da je okej biti rit." Nekateri niso Jobsu nikoli oprostili, da je svojega najboljšega prijatelja Wozniaka opeharil za nekaj tisoč dolarjev (bonus od njune prve računalniške igre).
Jobs tudi dolgo časa ni hotel priznati hčerke Lise, rojene leta 1978 v zvezi s Chrisann Brennan. Blizu San Francisca je kupil staro graščino s 14 spalnicami, nato pa jo pustil, da propade, ko se je preselil v Palo Alto. Tamkajšnji konservatorji so Jobsa zvlekli na sodišče, da bi jo poskusili rešiti, vendar so izgubili in graščino letos porušili.

Jobs je za seboj pustil soprogo Laurene Powell, s katero se je poročil leta 1991 v budističnem obredu in s katero imata tri otroke, Reeda, Erin in Eve.
"Ne moreš povezati točk z gledanjem naprej; povežeš jih lahko le z oziranjem nazaj. Zato moraš zaupati, da se bodo točke nekako povezale v tvoji prihodnosti. Moraš zaupati v nekaj - intuicijo, usodo, življenje, karmo, kar koli. Ta način me ni nikdar razočaral in je bil bistven za moje življenje," je med drugim povedal v svojem znamenitem nagovoru diplomantom Stanforda leta 2005. Govor velja za enega bolj navdihujočih in si ga je po YouTubu ogledalo že več kot 6 milijonov. V celoti si ga lahko ogledate spodaj.