Socialdemokrati (ČSSD) so si po razočaranju volivcev nad desnimi strankami, ki so se zapletle v niz škandalov, računali na prepričljivo zmago in ciljali celo na tretjino glasov, a so se morali po dvodnevnih volitvah, ki so potekale v petek in soboto, zadovoljiti s Pirovo zmago, saj so osvojili 20,4 odstotka glasov, kar je manj od leta 2010, ko so prejeli dobrih 22 odstotkov podpore volivcev.

Tako bo imela stranka nekdanjega finančnega ministra Bohuslava Sobotke v 200-članskem parlamentu 50 poslanskih sedežev. Le tri manj jih bo imelo novoustanovljeno gibanje ANO drugega najbogatejšega človeka v državi Andreja Babiša, ki je z 18,6 odstotka glasov največje presenečenje tokratnih volitev, na katerih je ANO vodil kampanjo za spremembe in boj proti korupciji.

Pred volitvami so socialdemokrati računali na manjšinsko vlado s tiho podporo komunistov, ki se jim je nasmihalo drugo mesto, a so se morali ti s 14,9 odstotka glasov zadovoljiti s tretjim mestom in premalo poslanci, da bi skupaj s ČSSD-jem tvorila večino v parlamentu.

"Gre za grenko zmago," je izide volitev komentiral Sobotka, a zavrnil možnost odstopa, ki so ga nekateri napovedovali po objavi končnih izidov volitev in po tem, ko je v njihovem štabu bolj kot vzdušje zmagovalcev zavladalo malodušje poražencev. Sobotka je napovedal, da se bo o oblikovanju vladne koalicije pogovarjal z vsemi strankami.

Babiš si je hitro premislil
Jeziček na tehtnici bo zdaj gibanje ANO, in čeprav je Babiš v soboto najprej dejal, da si ne želi v vlado, je proti koncu volilnega večera spremenil svojo držo. "Predsednik mora povedati, kako si to predstavlja," je dejal Babiš, čigar premoženje ocenjujejo na dve milijardi dolarjev.

Predčasne volitve so bile razpisane po večmesečni vladni krizi, ki je poleti z oblasti odnesla desnosredinsko vlado premierja Petra Nečasa, čigar stranka Državljanska demokratska stranka (ODS) je prejela le 7,7 odstotka glasov in zasedla 16 sedežev v parlamentu, potem ko jo je še leta 2020 volilo 20,2 odstotka volivcev.

Malce bolje se je odrezala liberalno-konservativna stranka TOP 90 Karla Schwarzenberga, ki je dobila 12 odstotkov glasov in 26 poslancev. Prvič po letu 2006 pa se je v parlament uspelo prebiti krščansko-demokratski ljudski stranki (KDU-ČSL) s 6,8 odstotka glasov in 14 sedeži. Volilni prag je s 6,9 odstotka glasov prestopilo tudi gibanje češko-japonskega podjetnika Tomia Okamure, Zora za neposredno demokracijo.

Zdaj se ugiba o nastanku mogoče koalicije med gibanjem ANO, KDU-ČSL-jem in socialdemokrati, ki bi imeli skupno v parlamentu 111 sedežev.