Policisti v opremi "robocopov", vodni topovi, solzivec je bilo orožje vladnih sil, ki so se spravile na več deset tisoč demostrantov, ki od vse bolj nepriljubljenega predsednika Čila Sebastiana Pinere zahtevajo popolno šolsko reformo. Na drugi strani so zamaskirani študentje s kockami, palicami in tudi molotovkami vračali udarce policistom.

Najmnožičnejši shod študentskega upora
Posledica najhujšega incidenta od začetka študentskih protestov pred tremi meseci je bilo 273 aretiranih protestnikov, ranjenih pa je bilo 23 policistov, medtem ko o števiki poškodovanih študentov krožijo nasprotujoče si informacije. Na ulicah Santiaga de Chila se je zbralo do 150 tisoč ljudi, kar je najmnožičnejši protest, od začetka maja, ko so bile zasedene prve fakultete v državi. Študentski upor je načel priljubljenost predsednika Pineire, ki ga po najnovejših anketah javnega mnenja podpira manj kot 30 odstotkov državljanov.

Pineira oz. njegova vlada je prejšnji teden predstavil sveženj 21 reform, med katerimi je bilo univerzam obljubljeno dodatno financiranje, povečanje število štipendij in nova shema študentskih posojil. Študentsko gibanje je reforme zavrnilo, ker ni ustreglo njihovim osnovnim zahtevam, po katerih bi morale zasebne univerze presežke vlagati izključno v izobraževanje in se podvreči državnemu nadzoru.

Po državi odzvanjajo kuhinjski lonci
Protestniki zahtevajo enakopravni dostop do šolstva in prenos javnega šolstva iz zasebnih in lokalnih rok v roke državnih oblasti. Protestu v proti konzervativnemu milijarderju na čelu Čila so se pridružili tudi v drugih čilskih mestih, kjer je ponovno zadonel zvok kuhinjske posode, ki je znan kot "cacerolazo“. Cacerolazo (udarjanje ob kuhinjski lonec) je sicer priljubljen način protestiranja v Latinski Ameriki, igral pa je tudi vidno vlogo pri protestih proti vojaški diktaturi Augusta Pinocheta med letoma 1973 in 1990.