"Ti ljudje ne razumejo in naučili jih bomo s silo," je dejal Bašir v govoru na shodu in zatrdil, da ne bodo odstopili niti centimetra ozemlja in bodo odrezali roko vsakomur, ki jo bo stegnil po Sudanu.

Južni Sudan se je po uspešno izvedenem referendumu lani julija odcepil od severnega dela in razglasil neodvisnost, od takrat pa se stopnjuje tudi nasilje in se uresničujejo napovedi številnih poznavalcev, da je le vprašanje časa, kdaj bo izbruhnila vojna med državama.

Glavni vzrok napetosti med državama so nerešeni ozemeljski spori, etnično sovraštvo in prepiri glede nafte, s katero je bogat Južni Sudan, ki pa za njen izvoz potrebuje Sudan z rafinerijami in naftovodi.

Sporna zasedba Hegliga
Prejšnji teden so južnosudanske sile zasedle mesto Heglig na sudanski strani meje in s tem tudi bogato naftno polje. Oblasti v Jubi so pojasnile, da so mesto zasedle, ker ga sudanske sile uporabljajo za napade na jugu.

Bašir je napovedal, da bo Heglig znova v njihovih rokah, vendar po njegovih besedah to ne bo rešilo konflikta. "Heglig ni konec, ampak začetek," je dejal.

Zasedba je doživela močno kritiko mednarodne skupnosti, ki je Južni Sudan pozvala k takojšnjemu umiku. Ta je v zameno za umik zahteval namestitev sil Združenih narodov.

V sredo je Bašir dejal, da bo Južni Sudan osvobodil od njihovih voditeljev, Ljudskega gibanja za osvoboditev Sudana (SPLM). To se je v konfliktu, ki je z nekaj prekinitvami trajal od leta 1955 do leta 2005, borilo proti silam iz Kartuma.

V času najhujših spopadov med državljansko vojno od leta 1983 do leta 2005 je bilo ubitih dva milijona ljudi, še več pa jih je moralo zapustiti svoje domove.

Sudanska vojska je veliko bolje opremljena od sil južne sosede, ki jih sestavljajo nekdanji uporniki.