"Grčija je vstopila v novo fazo političnega nasilja pod poveljstvom anarhističnih organizacij, ki so bolj morilske, nevarne, sposobne in nihilistične kot kadar koli poprej," je povedal Athanasios Drougos, grški obrambni in protiteroristični analitik. "Prvič vidimo serijo teroristične in kriminalne dejavnosti."
Drougos razlaga, da se te skupine ne zmenijo za kolateralno škodo in za nedolžne mimoidoče, ubite v procesu. "So zelo ekstremni." Grožnje je izrekla gverilska skupina, imenovana Sekta revolucionarjev, ki je prevzela tudi odgovornost za umor preiskovalnega novinarja Sokratisa Giolasa, ki so ga 19. julija ustrelili na njegovem domu v Atenah pred njegovo nosečo ženo.
Tolpa je zagrozila, da bo okrepila napade na policiste, poslovneže, zaporniške paznike in "skorumpirane" medije - in, prvikrat, zagrozila tudi turističnim agencijam. "Turisti morajo vedeti, da Grčija ni več varen pristan kapitalizma," so zapisali. "Nameravali smo jo spremeniti v vojno območje revolucionarne dejavnosti s požigi, sabotažami, nasilnimi demonstracijami, bombami in umori, in ne v državo, ki je destinacija za počitnice in užitek."
K izjavi so pripeli še fotografijo orožja skupine, med katerim med drugim najdemo kalašnikovke AK 47, polavtomatske pištole in svinčene tolkače. "Naše pištole so nabite in pripravljene spregovoriti," so zapisali. "Smo v vojni z vašo demokracijo."

Naraščajoča javna nejevolja
Grožnje se v Grčiji pojavljajo po dolgem poletju stavk in naraščajočega prevrata. Gorivo so morali včeraj dostavljati z vojaškimi vozili, potem ko je več kot 30.000 prevoznikov ignoriralo ukaz vlade, da se vrnejo na delo. Na številnih otokih v severni Grčiji, kjer so obtičali turisti, poročajo o pomanjkanju goriva.

V Grčiji se je zdelo, da je bil domači terorizem izkoreninjen leta 2004 z razpadom skupine 17. november, ki je leta 1975 umorila enega izmed vodij Cie, Richarda Welcha. Skupina je nadaljnjih 27 let izvajala napade na turške odposlance, tajna združenja, ameriško vojaško osebje, industrijalce in zahodne diplomate, vključno z britanskim vojaškim atašejem v Atenah Stephenom Saundersom, ki so ga ubili leta 2000.
Ne iščejo podpore javnosti
V nasprotju s skupino 17. november grška nova generacija urbanih gverilcev ne skuša pridobiti podpore javnosti. Sekta revolucionarjev je nastala po nemirih, ki so izbruhnili, potem ko je policist decembra 2008 do smrti ustrelil najstika Alexisa Grigoropoulosa. Skupino sestavljajo moški in ženske v poznih 20. in 30. letih, za katere se zdi, da zagovarjajo nasilje zaradi nasilja samega.
"Ne ukvarjamo se s politiko, ukvarjamo se z gverilo," oznanjajo člani skupine v razglasu, položenem na fantov grob le nekaj ur po njihovem prvem napadu na policijsko postajo februarja 2009. Dva tedna pozneje so s spreji porisali pisarne zasebne televizijske postaje s kroglami. Tri mesece po tem so umorili svojo prvo žrtev, policista, ki je ščitil pričo. Letos je v ločenih napadih umrlo že šest ljudi.
Prejšnji mesec je neka druga še neimenovana skupina poslala bombo ministru, ki je zadolžen za javno varnost, in ubila njegovega pomočnika.
Strogi ukrepi po skorajšnjem bankrotu
Nasilje se stopnjuje v času naraščajočih družbenih napetosti zaradi strogih ukrepov, ki jih je sprejela vlada v zameno za 110 milijard evrov finančne pomoči. Naraščanje razburjanja javnosti, vse manjša podpora političnim strankam, rekordne stopnje nezaposlenosti in vse bolj radikalna mladina - vse to naj bi povzročilo ustanavljanje anarhističnih skupin.
Po besedah varnostnih sil naj bi bilo le še vprašanje časa, kdaj bo katera izmed skupin znova udarila. Še bolj skrb vzbujajoče naj bi bile njihove povezave z balkanskim kriminalnim podzemljem, zaradi katerih je dostop do orožja nevarno enostaven. Drougos pravi, da v drugih evropskih državah domači terorizem že leta upada, medtem ko položaj v Grčiji spominja na predboljševiško Rusijo ali Italijo ob začetku kampanje terorja Rdečih brigad.