Švedski državni tožilec Mats Ljungqvist je dejal, da je bil glavni namen preiskave "ugotoviti, ali so v dejanje vpleteni švedski državljani in ali je bilo za izvedbo dejanja uporabljeno švedsko ozemlje".

Več milijard dolarjev vredna plinovoda Severni tok 1 in 2, namenjena transportu ruskega plina v Nemčijo, sta bila septembra 2022 v več eksplozijah poškodovana.

Švedsko tožilstvo je po obsežni preiskavi ugotovilo, da nič ne kaže na vpletenost švedskih državljanov v napadu, ki se je zgodil v mednarodnih vodah. "V okviru tega sodelovanja smo nemškim preiskovalcem posredovali celotno dokazno gradivo," je sporočilo švedsko tožilstvo.

Švedska, Danska in Nemčija so začele ločene preiskave eksplozij na plinovodih, pri čemer vsaka strogo zadržuje informacije. Urad nemškega državnega tožilstva je sporočil le, da preiskava še vedno poteka. Danska policija je sporočila, da bo več informacij posredovala "v kratkem".

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da bo Rusija pozorno spremljala, kako se bo Nemčija lotila preiskave. "Seveda moramo počakati, kako se bo odzvala Nemčija, ki je s tem terorističnim napadom veliko izgubila," je dejal.

Popravil ne načrtuje nihče

Plinovoda Severni tok 1 in 2 je zgradilo rusko državno podjetje Gazprom, da bi prek Baltskega morja v Nemčijo vsako leto prečrpalo 110 milijard kubičnih metrov plina.

Severni tok 1 je začel delovati leta 2012. Drugi plinovod je bil končan konec leta 2021 in napolnjen s plinom, vendar nikoli ni začel obratovati. Nemčija je postopek odobritve preklicala nekaj dni pred ruskim napadom na Ukrajino 24. februarja 2022.

26. septembra 2022 so švedski seizmologi poročali o več eksplozijah v bližini otoka Bornholm v razmiku 17 ur, ki so poškodovale tri od štirih cevi plinovodov. Nemčija je julija Varnostnemu svetu ZN-a sporočila, da je na jahti, ki je bila "morda uporabljena za prevoz eksploziva", našla ostanke eksploziva, ki bi ga potapljači lahko pritrdili na plinovod.

Švedski preiskovalci so potrdili, da sledovi eksploziva, ki so jih našli na kraju nesreče, nedvomno kažejo, da je šlo za sabotažo.

Rusija je za eksplozijo, ki jo je v veliki meri odrezala od donosnega evropskega trga, obtožila ZDA, Veliko Britanijo in Ukrajino, vendar so te zanikale kakršno koli vpletenost. Moskva je domnevo, da stoji za napadi, označila za "absurdno" in se večkrat pritožila, da nima vpogleda v preiskave zahodnih držav.

Ameriški Washington Post in nemški Der Spiegel sta novembra lani usklajeno objavila, da je napad na plinovod Severni tok usklajeval ukrajinski vojaški častnik, pri čemer sta se sklicevala na anonimne vire v Ukrajini in Evropi. Ukrajinska vojska je poročanje medijev zavrnila, Washington Post pa je ob tem zatrdil, da ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski z operacijo ni bil seznanjen.

Gazprom je poročal, da je v ozračje izpuhtelo približno 800 milijonov kubičnih metrov plina, kar ustreza trimesečni porabi Danske. Do zdaj ni še nihče načrtoval popravila plinovodov.