Ustanovitelja spletne organizacije WikiLeaks, ki je razburila z objavo zaupnih podatkov o vojni v Afganistanu in Iraku ter nato še z razkritjem ameriških diplomatskih depeš, so prijeli na podlagi mednarodnega zapornega naloga, ki ga je izdala Švedska, kjer ga sumijo posilstva in spolnega nadlegovanja dveh žensk letos avgusta.

Scotland Yard je sporočil, da ga je prijela londonska policija na podlagi evropskega zapornega naloga. "To zame zveni kot dobra novica," je v odzivu na aretacijo dejal ameriški obrambni minister Robert Gates. Washington je sporočil, da aretacija zadeva Veliko Britanijo in Švedsko, ameriška preiskava o nekdanjem hekerju pa je v teku. "Mi preiskujemo zločin, kot ga razume ameriška zakonodaja. Predaja 250.000 zaupnih dokumentov s strani nekoga znotraj vlade nekomu zunaj vlade je zločin," je sproročil predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva.

Tiskovni predstavnik WikiLeaksa Kristinn Hrafnsson je po aretaciji sporočil, da je to napad na svobodo medijev ter da jih to ne bo ustavilo in spremenilo načrtov za objavo novih dokumentov. Organizacija bo svoje dejavnosti vodila iz Londona in drugih krajev.

Pred sodnika znova 14. decembra
Že nekaj časa je bilo znano, da se je Assange skrival v Veliki Britaniji, tamkajšnje oblasti pa so čakale samo še na prejem zapornega naloga, čemur je v 24 urah sledila aretacija. Sodišče v Londonu je zavrnilo prošnjo Assangea po izpustitvi na prostost proti plačilu varščine in določilo, da bo ostal v priporu do naslednjega zaslišanja 14. decembra. Če bo okrožni sodnik presodil, da je nalog za aretacijo pravno pravilen, bi Assangea lahko izročili Švedski, a bi se izročitev lahko zavlekla za več mesecev, še posebej ker se namerava Avstralec boriti proti izročitvi.

"Politični trik Švedske"
39-letni ustanovitelj WikiLeaksa, ki je sicer avstralski državljan, je zanikal, da bi ženski spolno nadlegoval, in zatrjuje, da je šlo za prostovoljne spolne odnose. Sam meni, da gre za ameriško zaroto proti njemu, pri kateri so Američani uporabili švedske oblasti.

Odvetnik Assangea Mark Stephens je bil kritičen do švedskih tožilcev, saj je po njegovih besedah že od avgusta ponujal, da se sreča z njimi. Stephens trdi, da je pregon Assangea "političen trik" Švedske, ki je dovolila sporne ameriške prevoze terorističnih osumljencev. Še pred aretacijo je Stephens dejal, da se je Assange pripravljen srečati s predstavniki Scotland Yarda.

Švedska državna tožilka Marianne Ny je dejala, da je glede izročitve zdaj vse odvisno od Assangea. "Če kdo ne soglaša z izročitvijo na podlagi evropskega zapornega naloga, lahko vse traja mesece," je dejala in opozorila, da tudi še ni razrešeno vprašanje, kaj se bo zgodilo z zahtevo ZDA po izročitvi Assangea. Če bodo ZDA privolile v izročitev Švedski, bi lahko Assangea na švedskem ozemlju zaslišali že v desetih dneh, je še pojasnila švedska državna tožilka iz Göteborga.

"Švedski tožilci smo neodvisni"
Nyova je zatrdila, da obtožba proti Assangeu ni povezana z njegovim delom in objavo ameriških depeš. "Ne obstajajo nobeni dokazi, da gre za zaroto," je povedala. "Želim poudariti, da nisem pod nobenim pritiskom, političnim ali kakšnim drugim. Švedski tožilci smo popolnoma neodvisni pri sprejemanju naših odločitev," je dejala. "Nobene tuje oblasti niso prosile, da bi jih obveščali. Evropskega naloga za njegovo aretacijo nisem izdala, da bi ga izročili ZDA," je še povedala.

Gillardova grozi, da bo Assangeu razveljavila potni list
Privrženci Assangea so poslali odprto pismo avstralski premierki Julii Gillard, v katerem jo prosijo, naj ga zaščiti, saj je avstralski državljan. "Assange je upravičen do zaščite svoje države in si ne zasluži, da ga ta izda. Julia Gillard je tako rekoč onemogočila njegovo vrnitev v Avstralijo, čeprav ima pravico biti tam. Celo zagrozila je, da bo razveljavila njegov potni list," so med drugim zapisali.

Preveč dokumentov, premalo ljudi
Assange je WikiLeaks ustanovil leta 2006, da bi objavljali občutljive podatke in s tem "radikalno spremenili obnašanje režimov", predvsem s pomočjo sodobne tehnologije. Njegova spletna stran ima pet polno zaposlenih sodelavcev, nekaj deset dejavnih prostovoljcev in 800 prostovoljcev, ki pomagajo v prostem času. Sam zatrjuje, da je prejel že na stotine dokumentov, a nima dovolj kadrov, da bi jih lahko vse pregledali. Assange pričakuje, da bo WikiLeaks dopolnilo tradicionalnim medijem, in zatrjuje, da njegova medijska organizacija še nikoli ni izdala svojih virov.