Löfven je zaradi izida glasovanja o predlogu proračuna desnosredinske opozicije za 22. marec napovedal predčasne parlamentarne volitve. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP bodo to prve predčasne volitve v državi od leta 1958.

Manjšinska levosredinska vlada socialnih demokratov in Zelenih podpore za svoj predlog proračuna ni dobila, ker ga ni hotela podpreti populistična skrajno desna stranka Švedskih demokratov, ki ima po prejetih 13 odstotkih glasov na volitvah 49 mandatov. Skrajna desnica vladi nasprotuje v njeni politiki do priseljencev. Švedski demokrati so vladi sicer ponudili podporo proračunu v zameno za občutno zaostritev azilne politike, a je vlada to zavrnila.

Skrajna desnica zrušila vlado
Kot poroča BBC, je Švedska vsem Sircem in Sirkam, ki bežijo pred vojno, ponudila stalno bivališče. Švedska ima tudi najvišjo stopnjo prošenj za azil med vsemi članicami EU-ja. Po uradnih podatkih za azil na Švedskem vsak mesec zaprosi do 2.000 ljudi. Večina je iz Sirije, vedno več pa je tudi beguncev iz Eritreje.

Premier je opoziciji po glasovanju očital, da je prelomila svoje obljube in ravnala nesprejemljivo, saj so se po volitvah vsi zavezali, da Švedskim demokratom kljub volilnemu uspehu ne bodo dopustili odločujočega vpliva v politiki.

Štiri desnosredinske opozicijske stranke so predstavile svoj alternativni predlog proračuna, ki je bil danes s podporo Švedskih demokratov izglasovan s 182 glasovi proti 153. Premier Löfven je že pred samim glasovanjem podporo proračunu za leto 2015 povezal s svojim odstopom.

Volitve lahko sicer na Švedskem razpišejo šele 29. decembra, saj morajo od prejšnjih miniti najmanj trije meseci, zato bo moral premier z dejanskim sklicem še malo počakati. Vlada bo do volitev opravljala tekoče posle.

Aktualna vlada je manjšinska, ker tako stranke na levici kot tiste na desni sredini s Švedskimi demokrati niso hotele sodelovati, brez njih pa nobena stran v parlamentu nima večine.

Volilno telo razdeljeno
Nove volitve pa naj ne bi prinesle jasnega zmagovalca in stabilne večinske vlade. Septembrsko glasovanje je namreč razkrilo globoko razdeljeno volilno telo. Ljudje so po eni strani zaskrbljeni, da je osem let davčnih olajšav desne vlade nevarno načelo njihovo cenjeno socialno državo, po drugi strani pa niso povsem prepričani, da so obljube socialdemokratov o davkih in proračunskih izdatkih prava rešitev. Švedski demokrati medtem ostajajo z močno podporo.

Palestina da, Nato ne
Na zunanjepolitičnem področju je Löfvenova vlada postala predmet poročanja, ko je konec oktobra kot prva zahodnoevropska država priznala neodvisno Palestino, čemur je sledil val simboličnih priznanj Palestine tudi v drugih evropskih državah.

Ob nastopu mandata je Löfven napovedal, da Švedska ne bo vstopila v zvezo Nato, bo pa okrepila sodelovanje z nordijskimi in baltskimi državami ter Evropsko unijo in Združenimi narodi.