Po 99 odstotkih preštetih glasovnic v vseh volilnih okrajih je jasno, da je levosredinska naveza socialnih demokratov, Zelenih in leve stranke prejela 43,7 odstotka glasov, desnosredinska koalicija štirih strank pod vodstvom dosedanjega premierja Reinfeldta pa 39,9 odstotka glasov, kar je kar deset odstotkov manj kot na volitvah pred štirimi leti. Na tretje mesto so se presenetljivo zavihteli skrajno desno usmerjeni Švedski demokrati, znani po ostrih stališčih do priseljevanja, ki so prejeli kar 13 odstotkov glasov.

Levosredinska koalicija bo imela v 349-članskem parlamentu (riksdagu) tako 159 mandatov, kar pomeni, da ne bo imela absolutne večine (za to ji je zmanjkalo 16 poslanskih mest) in bo oblikovanje nove vlade izjemno težka naloga, Švedski pa se morda obeta celo manjšinska vlada.

Visoka brezposelnost in pešajoče šolstvo
Vodja socialdemokratske stranke in najverjetnejši novi premier Stefan Löfven je po objavi izidov že napovedal začetek pogovorov o oblikovanju nove vlade in dejal, da Švedsko po osmih letih desnosredinske vladavine čakajo veliki izzivi in da bo potrebna nova usmeritev, ki bo državo vrnila v normalne tirnice. Država se bo morala spopasti z visoko brezposelnostjo in pešajočim šolstvom, socialni demokrati, ki v opoziciji tako dolgo niso bili že vse od leta 1920, pa obljubljajo tudi izboljšanje družbene blaginje.

Löfven je povedal, da se bo najprej začel pogajati z Zelenimi, a da je pripravljen tudi na sodelovanje z drugimi "demokratičnimi strankami", izključil pa je kakršno koli sodelovanje s Švedskimi demokrati, ki jim ne bo pustil, da postanejo jeziček na tehtnici. "Zdaj je čas, da strankarsko taktiko pustimo ob strani in prevzamemo odgovornost za Švedsko," je dejal.

Reinfeldt: Ni nam ravno uspelo
Po osmih letih je tako konec vladavine desnosredinske koalicije. Dosedanji premier Fredrik Reinfeldt je takoj po objavi izidov napovedal, da bo še danes ponudil odstop z vrha vlade, spomladi prihodnje leto pa naj bi se umaknil tudi kot vodja svoje konservativne Zmerne stranke. "Bilo je čudovito potovanje," je povedal Reinfeldt, a ob tem tudi jasno priznal poraz. "Volilne kampanje je konec, ni nam ravno uspelo."

Švedski demokrati dosegli največji uspeh
Najbolj pa so v nedeljo zvečer slavili Švedski demokrati, ki so zbrali 12,9 odstotka glasov in jim je tako uspelo več kot podvojiti svoj izid iz leta 2010, ko so se prvič prebili v švedski parlament. Njihov vodja Jimmie Aakesson je dejal, da so zdaj postali odločilen jeziček na tehtnici in bodo oni tisti, ki bodo določali dejanskega zmagovalca volitev. "Ne morejo nas več ignorirati, tako kot so nas ignorirali v zadnjih štirih letih," je povedal pred navdušeno množico privržencev. "Tej državi moraš biti sposoben vladati štiri leta in to bodo težko storili, če ne bodo pripravljeni govoriti z nami ali nas poslušati," je še dodal.

Švedski demokrati odločno nasprotujejo švedski politiki priseljevanja. Švedska prejme več prošenj za azil na prebivalca kot katera koli druga evropska država, glede na ocene pa letos pričakujejo, da bo za azil zaprosilo kar 80.000 ljudi iz Sirije, Eritreje, Afganistana, Iraka in drugih držav, kar bo največ prošenj za azil po letu 1992. Pred kratkim so stalno prebivališče na Švedskem zagotovili vsem sirskim državljanom, ki so se zatekli tja.

Visoka volilna udeležba
V parlament se ni uspelo prebiti manjši feministični stranki, ki ni zbrala dovolj glasov za štiriodstotni volilni prag. Volilna udeležba je bila zelo visoka, okoli 83 odstotkov. Uradni izidi volitev bodo znani v sredo.