Eksplodiralo je 26. septembra v gospodarskih conah Švedske in Danske. Eksplozija v švedski coni se je zgodila na globini 80 metrov, in tožilec je dejal, da je preiskava komplicirana.

"Radi bi, da bi lahko potrdili, kdo je storil ta zločin, a treba je vedeti, bo to verjetno težko glede na okoliščine," je dejal tožilec Mats Ljungqvist. Dodal pa je, da ničesar ne prepuščajo naključju in da preverjajo vse možnosti.

Po njegovih besedah je "glavni scenarij" ta, po katerem je sabotažo izvedla skupina s podporo države, a "teoretično je mogoče" tudi, da je napad zakrivila neodvisna skupina. Dejal je še, da so tip uporabljenega razstreliva izključuje "velik delež akterjev".

Nemčija je medtem potrdila, da so njeni preiskovalci januarja preiskali ladjo, ki je bila morda uporabljena za prevoz eksploziva. Nemški mediji so poročali, da je ladjo morda uporabila ukrajinska ali proukrajinska skupina.

Ljungqvist je dejal, da ugibanja o tem, kdo je odgovoren za napad, ne vplivajo na preiskavo, ki da temelji na dejstvih in analizah, preiskavi prizorišča in sodelovanju z oblastmi na Švedskem in v drugih državah.

V začetku februarja je ameriški raziskovalni novinar Seymour Hersh poročal, da je napad na plinovoda Severni tok 1 in 2 ukazal ameriški predsednik Joe Biden.

Hersh je pisal, da so ameriški potapljači lani junija pod krinko Natovih vaj v Baltiku na cevi plinovodov nastavili razstrelivo, ki so ga nato tri mesece pozneje s pomočjo Norveške na daljavo razstrelili. Novinar se pri tem sklicuje na vir, ki naj bi bil neposredno seznanjen z načrtovanjem te operacije. Bela hiša je njegovo poročanje označila za "izmišljotino".

Ukrajina je krivdo za eksplozije pripisala Rusiji, medtem ko je ruski predsednik Vladimir Putin dogodek označil za dejanje mednarodnega terorizma.

Rusija je dobavo plina po Severnem toku 1 lani najprej zmanjšala, nato pa konec avgusta, torej pred sabotažo, popolnoma ustavila. Dobava po Severnem toku 2 nikoli ni stekla, saj je Nemčija tik pred rusko invazijo v Ukrajini projekt ustavila.

Allianz naj ne bi obnovil zavarovalne police za Severni tok 1

Nemška zavarovalnica Allianz je medtem sporočila, da konec leta ne namerava obnavljati zavarovalne police za plinovod Severni tok 1, po katerem je Rusija pošiljala plin v Nemčijo.

V Allianzu so pojasnili, da bo zavarovalna polica potekla konec leta 2023 in da je ne mislijo obnavljati. Kot so dodali, je bila polica pred rusko invazijo na Ukrajino februarja 2022 pozavarovana na obdobje dveh let.

Ob tem so v zavarovalnici potrdili, da so bili del zavarovalnega konzorcija za plinovod, in sicer so polico oblikovali za štiri manjšinske evropske delničarje: nemški energetski podjetji Wintershall Dea in Eon, francoskega velikana Engie in nizozemsko družbo Gasunie.

Kljub napovedim Allianza pa so neimenovani viri Reutersa pred dnevi navedli, da sta nemški zavarovalnici Allianz in Munich Re skupaj z nekaterimi drugimi že privolili v podaljšanje zavarovanja za poškodovani plinovod.

Danes so se oglasili tudi v pozavarovalnici Munich Re in pojasnili, da pri podaljševanju zavarovanja ne bodo proaktivni. Več podrobnosti niso razkrili.