Po poročanju NYT-ja ni dokazov, da bi bili ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ali njegovi najvišji podrejeni vpleteni, pa tudi ne, da so storilci delovali po navodilih predstavnikov ukrajinskih oblasti.

Podatki obveščevalnih služb naj bi namigovali, da vpleteni v sabotažo nasprotujejo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ob tem pa ne navajajo podrobnosti o skupini ali njenih članih in tudi ne, kdo je operacijo plačal in jo usmerjal.

"Ameriški uradniki niso želeli razkriti narave obveščevalnih podatkov, kako so bili pridobljeni ali kakršnih koli podrobnosti o trdnosti dokazov, ki jih vsebujejo. Rekli so, da o tem ni nobenih trdnih zaključkov," piše časopis, ki se sklicuje na neimenovane uradnike.

"Uradniki, ki so pregledali obveščevalne podatke, so rekli, da menijo, da so bili saboterji najverjetneje ukrajinski ali ruski državljani ali neka kombinacija obeh. Ameriški uradniki so rekli, da niso bili vpleteni nobeni ameriški ali britanski državljani," še piše NYT.

Eksplozijo na plinovodu Severni tok septembra lani so ZDA skupaj z zahodnimi državami označile za sabotažo, medtem ko so v Moskvi za napad obtožili Zahod, vendar nobena stran ni predložila dokazov.

Rusija je v odzivu sporočila, da poročanje ameriškega časopisa "samo dokazuje, da je naša pobuda o uvedbi mednarodne preiskave pod okriljem generalnega sekretarja ZN-a pravočasna". Rusija namerava do konca marca sklicati glasovanje v Varnostnem svetu ZN-a o svojem osnutku resolucije, s katero bi generalnega sekretarja Antonia Guterresa pozvala k začetku takšne preiskave, je za Reuters povedal namestnik ruskega veleposlanika pri ZN-a Dmitrij Poljanski.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je v izjavi po objavi novice v ameriškem časopisu absolutno zanikal, da bi bil Kijev vpleten v napade na plinovod in tudi nima nobenih informacij, kaj se je v resnici zgodilo.

V začetku februarja je ameriški novinar Seymour Hersh poročal, da je napad na plinovoda Severni tok 1 in 2 ukazal ameriški predsednik Joe Biden, kar je Bela hiša označila za "izmišljotino".

Hersh je pisal, da so ameriški potapljači lani junija pod krinko Natovih vaj v Baltiku na cevi plinovodov nastavili eksploziv, ki so ga nato tri mesece pozneje s pomočjo Norveške na daljavo razstrelili. Novinar se pri tem sklicuje na vir, ki naj bi bil neposredno seznanjen z načrtovanjem te operacije.

Bahmut ključnega pomena za Rusijo

Zavzetje mesta Bahmut v regiji Doneck je ključnega pomena za nadaljevanje ofenzive v Ukrajini, je dejal ruski obrambni minister Sergej Šojgu. Prepričan je, da bi ruski vojaki z zavzetjem mesta lahko prodrli globoko za obrambne linije ukrajinskih sil.

"To mesto je pomembno obrambno središče za ukrajinske enote v Doneškem bazenu. Zavzetje Bahmuta nam bo omogočilo nadaljnje ofenzivne operacije globoko v obrambne linije ukrajinskih oboroženih sil," je Šojgu dejal na srečanju vojaških uradnikov.

Ukrajinska vojska medtem vztraja pri obrambi Bahmuta in ne načrtuje umika, je dejal ukrajinski predsednik po pogovorih z vojaškim vrhom. Ob tem od generalov pričakuje, da bodo našli okrepitve za borce, ki so še ostali v obleganem mestu.

Ukrajinske sile še naprej branijo oblegani Bahmut, v katerem srditi boji potekajo že sedem mesecev. V mestu je ostalo še okoli 4000 civilistov, ki se skrivajo v kleteh brez tekoče vode, elektrike in plina. "Kolikor nam je znano, v Bahmutu ostaja tudi 38 otrok," je dejala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Zaradi intenzivnih spopadov v okolici mesta je prebivalce že februarja pozvala k evakuaciji. Pred vojno je v mestu živelo 70.000 ljudi.

V zadnjih dneh se je pojavilo vse več namigov, da bi se lahko ukrajinska vojska iz Bahmuta umaknila, a Zelenski je ta poročanja zanikal. "Ni dela Ukrajine, za katerega bi lahko rekli, da ga je mogoče zapustiti," je dejal. Tudi ukrajinski generali se strinjajo, da se obramba Bahmuta nadaljuje, so dodali iz njegovega urada.

Ameriški Inštitut za študije vojne (ISW) je sicer v ponedeljek zapisal, da naj bi kazalo, da ukrajinske sile izvajajo omejen umik iz vzhodnega dela Bahmuta, a nadaljujejo boje, da bi čim bolj izmučile ruske enote. Dodali so, da Bahmut ni "mesto, ki bi bilo samo po sebi operativno ali strateško pomembno". V poročilu je še navedeno, da obstaja tveganje, da Ukrajina "porablja svojo elitno vojsko in pomembno opremo za rekrute iz Wagnerjevih zaporov, ki so zgolj topovska hrana", vendar "bi trajna odstranitev več deset tisoč od njih v Bahmutu pomenila, da ne bodo na voljo za pomembnejše boje". ISW je še dodal, da Wagnerjeve plačance podpirajo ruske zračne sile.

Zavzetje mesta bi Moskvi omogočilo nadaljnje napredovanje do večjih mest v regiji, kot sta Kramatorsk in Slovjansk.

Ukrajinska vojska je dodala, da je v ponedeljek odbila več kot 140 ruskih napadov.

Čin opozoril na morebitni konflikt z ZDA

Medtem se je oglasil kitajski politik Čin Gang. V prvem medijskem nastopu v vlogi zunanjega ministra je branil tesno prijateljstvo med Kitajsko in Rusijo. Dejal je, da so vezi med Pekingom in Moskvo "zgled za svetovne zunanje odnose". "Bolj ko postaja svet nestabilen, bolj nujno je, da Kitajska in Rusija vztrajno razvijata svoje odnose," je izjavil. "Tesne vezi Pekinga z Moskvo pospešujejo svetovno multipolarizacijo in ne predstavljajo grožnje nobeni državi," je še dejal ob robu letnega zasedanja ljudskega kongresa v Pekingu.

Znova je pozval k dialogu med Rusijo in Ukrajino in dodal, da sankcije in pritisk ne bodo končali vojne. "Mirovni pogovori bi se morali začeti čim prej, v njih pa bi morali upoštevati vse legitimne varnostne interese." Dodal je, da "nevidna roka potiska k zaostrovanju razmer" in da so grožnje s sankcijami Kitajske, če bo začela Rusiji zagotavljati orožje, "popolnoma nesprejemljive". Poudaril, je, da Kitajska Rusiji med konfliktom ni zagotovila nobenega orožja. Ob tem pa Čin ni želel Rusije v vojni v Ukrajini označiti za agresorja.

Čin je dodal, da se "Kitajska in ZDA pomikajo k neizogibnemu konfliktu, če Washington ne bo spremenil svojega pristopa". "Če ZDA ne bodo stopile na zavoro, ampak bodo še naprej drvele po napačni poti, nobena ograja ne bo mogla preprečiti iztirjenja in zagotovo bosta sledila konflikt in konfrontacija," je dejal in okrcal ameriško dojemanje Kitajske kot "resno
izkrivljeno".

Po mnenju Čina imajo namreč ZDA Kitajsko za "glavnega tekmeca in največji geopolitični izziv". Washington sicer govori o konkurenci in tekmovanju, pravzaprav pa želi zatreti Kitajsko na vseh področjih, je še dejal in pozval k izboljšanju odnosov med velesilama.

Madžarski zunanji minister Zahod obtožil "vojne psihoze"

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je v ponedeljek v parlamentu v Budimpešti Zahod obtožil, da je zapadel v "vojno psihozo". "V Bruslju so ljudje, ki na to gledajo kot na tekmovanje, kdo bo Ukrajini dobavil več orožja, Evropa ali ZDA," je izjavil madžarski zunanji minister in dodal, da je Evropa tista, ki neposredno občuti negativne učinke vojne, saj ta poteka na njenih tleh. Ocenil je, da je prišel skrajni čas, da svet prepreči skorajšnjo svetovno vojno. Zato je pozval k takojšnji prekinitvi ognja in mirovnim pogajanjem med Ukrajino in Rusijo. "Mednarodna skupnost bi se morala osredotočiti na reševanje življenj, vendar je to mogoče le z mirom, ne pa z orožjem in sankcijami," je še dejal Szijjarto.

Madžarski premier Viktor Orban kljub ruskemu napadu na sosednjo Ukrajino ohranja dobre odnose z Moskvo in je kritičen do zahodnih sankcij proti Rusiji. Od začetka vojne je Budimpešta poskušala večkrat preprečiti podporo Evropske unije Ukrajini. Po Orbanovih besedah Madžarska sicer podpira pravico Kijeva do samoobrambe, vendar pa ukrajinskih interesov ne postavlja pred madžarske.

Poleg Turčije je Madžarska edina od 30 članic zveze Nato, ki v svojem parlamentu še ni ratificirala pristopnih protokolov Finske in Švedske za članstvo v zavezništvu. Pretekli teden so v Budimpešti prestavili glasovanje o tej zadevi, in sicer na teden po 20. marcu. Pred glasovanjem naj bi obe nordijski državi obiskala madžarska parlamentarna delegacija.

Po napadu na rusko letalo Belorusi prijeli več kot 20 osumljencev

Beloruski voditelj Aleksander Lukašenko je sporočil, da so v zvezi z napadom na rusko vojaško letalo, ki so ga konec februarja blizu Minska izvedli nasprotniki režima, pridržali več kot 20 ljudi. Domnevnega glavnega osumljenca je označil za terorista in za vpletenost v napad obtožil Kijev.

Lukašenko je potrdil, da je bilo tarča napada 26. februarja na letališču blizu beloruske prestolnice Minsk, ki so ga po njegovih besedah izvedli z majhnimi brezpilotnimi letali, rusko izvidniško letalo A-50. Zatrdil pa je, da "ni utrpelo večje škode".

Predstavniki beloruske opozicije v izgnanstvu so takrat sporočili, da so napad izvedli beloruski partizani in da je bilo rusko letalo v napadu poškodovano. Pojasnili so tudi, da sta napad izvedla Belorusa, ki sta nato državo zapustila in da sta na varnem.

Lukašenko je za glavnega osumljenca označil za "terorista", ki so ga izurili v Kijevu in je po njegovih besedah rusko-ukrajinski državljan. Beloruska varnostna služba KGB ga je identificirala kot Nikolaja Šveca, rojenega leta 1993, ki so ga prijeli v "obsežni posebni operaciji". Dodali so, da so sprožili kazensko preiskavo zaradi "poskusa terorističnega dejanja".

Kot je še dejal Lukašenko, je KGB ugotovil "neposredno vpletenost operativnega osebja in vodstva ukrajinske varnostne službe" v napad. Zagotovil pa je, da incident Belorusije ne bo spodbudil k uporabi orožja in da je ne bodo "potegnili v vojno".

Ukrajina je vpletenost zanikala. "Očitno gre za še en poskus ustvarjanja umetne grožnje s strani Ukrajine, da bi upravičili belorusko podporo ruski agresiji," je na Facebooku zapisal tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko.

V zadnjih mesecih sta Belorusija in Rusija izvedli vrsto vojaških vaj, Ukrajina pa je izrazila bojazen, da bi se lahko Minsk na strani Moskve vključil v konflikt. Lukašenko je že dejal, da bi odgovorili samo v primeru napada ukrajinske vojske.