Skupina oborožencev naj bi prečkala državno mejo in vstopila v pokrajino Brjansk, potem pa streljala na avtomobil, pri čemer je bil ubit en človek in ranjen otrok, potem pa so v bližnji trgovini zajeli talce, so poročale ruske agencije.

"Izvidniška in sabotažna skupina je iz Ukrajine prodrla v vas Ljubečane v klimovskem okraju," je sporočil guverner Brjanska Aleksander Bogomaz in opozoril, da so člani domnevne sabotažne skupine streljali na vozeči avtomobil, pri čemer so enega človeka ubili, desetletnika pa ranili. Kot je dodal, so otroka odpeljali v bolnišnico, kjer mu nudijo vso potrebno pomoč.

Ruska varnostno-obveščevalna služba FSB je pozneje sporočila, da so razmere v Brjansku že pod njihovim nadzorom. "Med preiskavo smo našli ogromno količino eksplozivov, zato trenutno poteka razminiranje," so še dodali.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v televizijskem nagovoru pozneje dejal, da je ukrajinska saboterska skupina, kot jo je poimenoval, zavestno streljala na civiliste. Napad je označil za teroristično dejanje na ruskem ozemlju, vodstvo Ukrajine pa je znova označil za neonaciste, poroča nemška tiskovna agencija DPA. "Ti skušajo Rusiji na silo odvzeti zgodovinsko identiteto in jezik. Vendar ponavljam: ne bo jim uspelo," je dejal.

Kmalu po napadu je na Twitterju zakrožil videoposnetek domnevnih članov nacionalistične skupine Ruski prostovoljni korpus, ki so prevzeli odgovornost za napade, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Številni ruski nacionalisti sicer podpirajo rusko invazijo, peščica pa se jih bojuje tudi na strani Kijeva. Za zdaj sicer še ni jasno, ali je bil strelski napad v Brjansku usklajen z ukrajinsko vojsko.

V Kijevu so sicer zanikali odgovornost za napad. Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je poročanje označil za lažno provokacijo Moskve, je pa potrdil, da se je zgodila neka oblika napada, ki naj bi ga izvedli oboroženi moški.

Bahmut še naprej tarča hudih napadov

Razmere v Bahmutu, ki ga ruska vojska skuša zavzeti že pol leta, so po besedah ukrajinskih oblasti kritične. Ruska stran trdi, da bi zavzetje Bahmuta tlakovalo pot popolnemu nadzoru preostanka Doneškega bazena (Donbasa), kar je eden izmed ciljev, ki si jih je Moskva zastavila ob začetku invazije pred letom dni.

Poveljnik ukrajinskega generalštaba je v rednem poročanju o razmerah na bojišču dejal, da ruske sile še naprej prodirajo proti Bahmutu in ga "oblegajo". Ob tem je dejal, da se ukrajinske sile upirajo napadom tako v Bahmutu kot v drugih krajih v Doneški oblasti, kjer jih napadajo ruske sile. Zelenski je v sredo dejal, da njegove sile "ohranjajo vsak sektor na bojišču pod nadzorom".

Sorodna novica Ali je sodobno orožje, ki ga Ukrajini dobavljajo zahodne države, res spremenilo potek vojne?

Rusija je v okolici mesta danes izvedla več napadov, ki pa jih je ukrajinskim silam uspelo odbiti, je sporočil ukrajinski generalštab. Ob tem je opozoril, da Rusija na mesto pritiska s treh strani in si ga že več tednov prizadeva obkoliti, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

V Bahmutu, kjer je nekoč živelo 70.000 prebivalcev, je trenutno 4500 ljudi, je danes ocenil župan mesta Oleksij Reva. "Boleče je videti, kaj sovražnikovi izstrelki delajo z našim mestom in v kaj spreminjajo našo skupnost. Do danes so Rusi uničili več kot 4400 stanovanjskih stavb," je opozoril.

Ob tem je poudaril, da je prebivalcem mesta za zdaj zagotovljen dostop do hrane, vode in higienskih izdelkov, vendar so razmere v mestu kritične, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Bahmut velja za delno strateško mesto, v zadnjih mesecih pa je postalo kraj srditih spopadov. A vsi v Ukrajini niso prepričani, da ga lahko ukrajinske enote branijo v nedogled, poroča Reuters. "Menim, da bomo slej ko prej najverjetneje morali zapustiti Bahmut. Nima smisla, da se ga oklepamo za vsako ceno," je v sredo za radio NV dejal ukrajinski poslanec Sergij Rahmanin. "Za zdaj pa bomo Bahmut branili zaradi uresničevanja več ciljev. Naprej, da ruskim silam zadamo največ izgub, kolikor lahko, in da ruske sile porabijo čim več streliva in virov."

Bitka za Bahmut se je začela pred sedmimi meseci, v zadnjih tednih pa so ruske sile močno okrepile pritisk nanj in zaprle tri strani mesta, tako da se lahko branitelji umaknejo le na zahod. "Obstaja nevarnost, da bodo naše enote obkolili," je dejal vojaški analitik Oleg Ždanov. "Sovražnik skuša presekati poti, po katerih poteka oskrba naših sil v Bahmutu, in ustaviti vse premike po njih. Ruske sile ne morejo zmagati v uličnih bitkah v mestu ali zavzeti mesta z neposrednim napadom. Edini način, da lahko zavzamejo mesto, je, da ga obkolijo."

Sorodna novica Ob robu srečanja G20 kratek pogovor Lavrova in Blinkna, njuno prvo srečanje od začetka vojne

Kot pravi, ruske sile izvajajo nekaj, "kar bi lahko opisali kot ogromen pritisk, napadi si sledijo nenehno. S tovornjaki vozijo okrepitve in nanje potem nalagajo ranjene. Ta proces poteka stalno, kot po tekočem traku, 24 ur na dan."

Ruske sile se po navedbah ukrajinske strani tudi pripravljajo na nove napade v Zaporožju in na jugu v Hersonski oblasti, med njimi tudi v Hersonu in drugih mestih na zahodnem bregu reke Dneper, od koder so se ruske enote umaknile novembra. Reuters teh navedb ni mogel preveriti.

Evakuacija v regiji Harkov

Ukrajinske oblasti so medtem odredile obvezno evakuacijo ranljivih prebivalcev iz mesta Kupjansk v regiji Harkov, saj se bojijo, da bi Rusija kmalu lahko znova zavzela mesto.

"V Kupjansku se je začela obvezna evakuacija družin z otroki in prebivalcev z omejeno mobilnostjo. Odločitev je bila sprejeta ob upoštevanju varnostnih razmer in nenehnega obstreljevanja ozemlja od ruske vojske," je sporočila vojaška uprava regije Harkov.

Mesto Kupjansk, ki je na severovzhodu regije Harkov, je bilo do septembra lani pod nadzorom ruskih sil. Domačini pa se zdaj bojijo nove ruske ofenzive in ponovnega zavzetja mesta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Scholz Kitajski: Ne dobavljajte orožja agresorski državi

Nemški kancler Olaf Scholz je v govoru v bundestagu danes pozval Kitajsko, naj ne pošilja orožja Rusiji, temveč naj okrepi pritisk na Moskvo, da bi ta umaknila svoje sile. Poudaril je razočaranje, da Kitajska ni obsodila ruske invazije. "Moje sporočilo Kitajski je jasno: uporabite svoj vpliv v Moskvi za pozive k umiku ruskih enot. In ne dobavljajte orožja agresorski Rusiji."

Reuters poroča, da se ZDA pogovarjajo z bližnjimi zaveznicami o možnosti novih sankcij proti Kitajski, če bo Peking Rusiji dobavil vojaško opremo za vojno v Ukrajini.

Trije mrtvi v napadu na Zaporožje

Iz Zaporožja danes poročajo o nočnem napadu na petnadstropni blok. Umrli so trije ljudje, je sporočil tamkajšnji župan Anatolij Kurtev, ki je dejal, da je bila stavba skoraj v celoti uničena.

Prihaja rasputica – pomladno blato

S 1. marcem se je v Ukrajini in Rusiji začelo obdobje pomladi in s tem rasputice, kakor označujejo blato, ki je bilo v zgodovini usodno za več vojska. "Zime je konec. Bila je zelo težka, in vsak Ukrajinec, brez pretiravanja, je občutil te težave," je v sredo dejal Zelenski. "A uspelo nam je zagotoviti energijo in ogrevanje. Grožnja energetskemu sistemu pa ostaja. Dela, da se zagotovi nadaljnje delovanje energetskega sistema, se bodo nadaljevala."

V Rusiji je v postopku sprejemanje amandmaja, po katerem se bo kazen za diskreditacijo vojske s petih zvišala na 15 let, zakon pa naj bi veljal tudi za Wagnerjeve enote. Moskva je uvedla oster zakon cenzure kmalu po začetku invazije.

Rusija z novo vojaško strategijo, ki vključuje jedrsko orožje?

Časopis ruskega obrambnega ministrstva poroča, da Moskva razvija nov tip vojaške strategije z uporabo jedrskega orožja za zaščito pred morebitno ameriško agresijo. Članek, ki ga povzema ruska agencija Ria, opisuje, da je Washington zaskrbljen zaradi izgube prevlade na svetu in naj bi zato "domnevno" pripravljal načrte za napad na Rusijo, da bi jo nevtraliziral. V odgovor ruski specialisti "aktivno razvijajo obetavno obliko strateške uporabe ruskih oboroženih sil. Ta naj bi vključevala tudi uporabo modernega strateškega obrambnega in ofenzivnega, jedrskega in nejedrskega orožja, pri čemer je vključena tudi najnovejša vojaška tehnologija."

Guardian: Mučilni centri v Hersonu so bili načrtovani

Ekipa ukrajinskih in mednarodnih odvetnikov, ki proučuje dokaze o mučilnih centrih v Hersonu, je sporočila, da ti centri niso vzniknili naključno, temveč so bili načrtovani in financirani od ruske države, poroča Guardian. Skupina odvetnikov je sporočila, da je preiskala 20 mučilnih centrov v Hersonu, in sklenila, da "so bili del načrta za teroriziranje, podjarmljenje in odpravo ukrajinskega odpora ter uničenje ukrajinske identitete".

"Množične mučilne celice, ki jih je financirala ruska država, niso naključne, temveč so del pazljivo načrtovanega in financiranega načrta z jasnim načrtom izbrisati ukrajinsko nacionalno in kulturno identiteto," je dejal britanski odvetnik Wayne Jordash, ki je vodja omenjene ekipe odvetnikov.

Več kot tisoč preživelih, ki so bili v omenjenih centrih, je delilo svoje zgodbe in predložilo dokaze. Več kot 400 ljudi je iz Hersona izginilo, so še dodali odvetniki. Omenjene mučilne centre so vodile ruske varnostne sile, tako FSB kot ruski zaporniški organi in lokalni pomočniki. Večina ljudi, ki so končali v teh centrih, so bili povezani z ukrajinskimi oblastmi ali civilno družbo, med njimi so bili aktivisti, novinarji, civilni uradniki in učitelji, tako moški kot ženske. V mučilnih centrih so jih tepli, jih mučili z električnimi šoki in izvajali druge mučilne metode.

Hrvaška Ukrajini namenila za 160 milijonov evrov pomoči

Hrvaška je Ukrajini od začetka vojne donirala več kot 40 topov in havbic, 30.000 pušk, več sto protiletalskih in protitankovskih raket ter druge vojaške opreme in orožja, piše hrvaški časopis Večernji list, ki se sklicuje na neuradne vire. Skupna vrednost vojaške pomoči Ukrajini je po navedbah hrvaške vlade do zdaj znašala 123 milijonov evrov.

Hrvaška je v Ukrajino poslala tudi več deset milijonov nabojev, več tisoč granat, uniform, čelad in balističnih jopičev.

Večernji list piše, da je Hrvaška vojaško opremo in orožje v Ukrajino pošiljala prek Poljske, to pa naj bi do zdaj storila štirikrat ali petkrat.

Hrvaška vlada podatkov o vojaški pomoči Ukrajini ne razkriva, ker jih je označila kot zaupne. Je pa sporočila, da je v Ukrajino do zdaj poslala za 160 milijonov evrov pomoči in da je 76,87 odstotka teh sredstev predstavljala vojaška pomoč.

Hrvaški časopis Jutarnji list je prejšnji konec tedna poročal, da bo Hrvaška Ukrajini v kratkem dobavila 14 transportnih helikopterjev. Vlada pisanja časopisa ni potrdila, je pa pošiljko 14 helikopterjev že lani napovedal hrvaški premier Andrej Plenković.

Slovenija lani dala za približno 30 milijonov evrov pomoči

Urad vlade za komuniciranje (Ukom) pa je ob obletnici poudaril, da je Slovenija lani Ukrajini pomagala s skoraj 30 milijoni evrov pomoči, od humanitarne in materialne do neposredne pomoči ukrajinskim beguncem v Sloveniji. Za njihovo oskrbo in integracijo je namenila 20,5 milijona evrov.

Ukrajini je donirala tudi 35 bojnih vozil pehote M80A in 28 tankov M-55S, torej dovolj opreme za en mehanizirani in en oklepni bataljon.