Iz Libije bežijo tuji turisti in delavci, pridružili pa so se jim tudi številni Libijci. Iz države poročajo o krvavih spopadih; Gadafijeva vojska in plačanci iz revnih afriških držav v Tripolisu streljajo tudi na ljudi v njihovih domovih in na ranjence v bolnišnicah.

Vse bolj jasno je, da je Gadafi po skoraj 42 letih na oblasti izgubil nadzor nad Libijo, kar je priznal tudi njegov zaveznik, italijanski premier Silvio Berlusconi. Nekateri njegovi vojaki so prestopili na stran protestnikov, zapustili so ga skoraj vsi njegovi diplomati - eden izmed njih ga je označil za norca -, a Gadafi živi v zanikanju in ne priznava poraza. V dramatičnem in kljubovalnem nagovoru naroda je zatrdil, da ne bo odstopil, češ da ni predsednik, temveč revolucionarni vodja, in da ne bo zapustil države svojih prednikov.

Precej odločno se je na dogajanje v Libiji odzval Varnostni svet Združenih narodov, ki je enoglasno sprejel sankcije proti Gadafijevemu režimu. Gadafi je enkrat že preživel sankcije mednarodne skupnosti, a takrat mu njegovo ljudstvo ni nasprotovalo.

Medtem ko Libijo in nekatere druge države - zadnji, ki ga je zajel revolucionarni ogenj, je Oman - v arabskem svetu pretresajo nemiri, pa je mesto Christchurch na Novi Zelandiji stresel hud potres, ki je porušil velik del mesta in zahteval veliko žrtev.

Protesti so zajeli tudi Hrvaško, kjer se je policija spopadla s skupino ljudi, nezadovoljnih z delom vlade, svoj glas pa so povzdignili tudi vojni veterani, ki so nezadovoljni z odnosom vlade do primera veterana Tihomirja Purde.

Irci so na predčasnih volitvah izbirali novo vlado, ki bo morala državo popeljati iz gospodarske krize. Vzporedne volitve kažejo, da bo slavila dozdajšnja največja opozicijska stranka Fine Gael, trenutna vladajoča stranka Fianna Fail pa naj bi doživela najhujši poraz v svoji zgodovini.