Nasilje med privrženci predsednika Salve Kiira in odstavljenega podpredsednika Rieka Macharja vse bolj grozi, da bo preraslo v konflikt širših razsežnosti in državljansko vojno, saj je v spopadih umrlo že več sto ljudi, na desettisoče pa jih je razseljenih.

V prestolnico Juba sta medtem prispela kenijski predsednik Uhuru Kenyatta in etiopski premier Hailemariam Desalegn, ki sta imela s Kiirom "konstruktivne in iskrene" pogovore.

Kenijski in etiopski voditelj sta obljubila, da bosta storila vse za rešitev konflikta po mirni poti.

Na pogovorih ni bilo Macharja, ki je sicer izrazil pripravljenost na mirovne pogovore, a bi ti morali po njegovem mnenju potekati v etiopski prestolnici Adis Abeba. Že predtem je zahteval, da se pred udeležbo na pogajanjih izpustijo njegovi politični zavezniki.

Po ocenah ZN-a je v spopadih umrlo več kot tisoč ljudi od 15. decembra, ko je Kiir obtožil Macharja neuspelega poskusa državnega udara, kar je sprožilo izbruh nasilja med oboroženimi pripadniki ljudstva Dinka, ki mu pripada Kiir, in pripadniki ljudstva Nuer, ki mu pripada Machar.

V božičnem sporočilu je generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun dejal, da Južni Sudan ni sam.

Kitajci in EU z odposlancema
V reševanj konflikta se je vključila tudi Kitajska, ki je napovedala prihod svojega posebnega odposlanca v Jubo. Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da namerava kitajski posebni odposlanec v Južnem Sudanu navezati stike z vsemi stranmi.

Peking pa je pripravljen pripomoči k temu, da bi se v Južni Sudan kmalu vrnila stabilnost.

Svojega odposlanca v najmlajšo državo na svetu pošilja tudi Evropska unija. Alex Rondos si bo prizadeval za rešitev prek pogajanj.

Južni Sudan si že od razglasitve neodvisnosti leta 2011 prizadeva vzpostaviti stabilno oblast, ozadje tokratnega nasilja v z nafto bogati državi pa naj bi bilo politično rivalstvo med Kiirom in Macharjem pred predsedniškimi volitvami leta 2015.