Zadnji meseci leta 2023 tako minevajo povsem v znamenju tragedije, ki se pred očmi sveta odvija v tej palestinski enklavi. Povod je bil napad palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra in zajem talcev, na kar se je Izrael odzval silovito. V dveh mesecih in pol izraelskih napadov na Gazo v imenu "pravice do samoobrambe" je bilo ubitih že 20.000 Palestincev, še 53.000 jih je bilo ranjenih, od tega 70 odstotkov žensk in otrok, kar je največ od katere koli od sodobnih vojn.

Kljub pozivom človekoljubnih organizacij in Združenih narodov premirja ni na vidiku. ZDA resolucijo o premirju v Varnostnem svetu onemogočajo, izraelske oblasti pa nakazujejo, da ne bodo položile orožja, dokler Hamas ne bo premagan.

A na gosto poseljenem območju, kjer klasičnih vojaških tarč preprosto ni, se zdi, da je to zgolj izgovor za nediskriminatorne poboje civilistov.

Položaj v Gazi je tudi močno razklal svetovno javnost, pri čemer poleg Izraela predvsem ZDA in Nemčija vsakršne kritike Izraela zavračajo kot "antisemitske", tako da se je spopad zdaj z ulic Gaze preselil tudi na področje svobode govora.

Spodletela ukrajinska protiofenziva

Medtem pa tudi vojni v Ukrajini še kar ni videti konca. Veliko je bilo govora o ukrajinski protiofenzivi, ki se je napovedovala kar nekaj časa in se nazadnje začela junija. A prav kaj dosti z njo Kijevu ni uspelo doseči. Novembra je tudi vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Valerij Zalužni moral priznati, da "najverjetneje ne bo kakega resnega in močnejšega preboja", kar se je izkazalo za točno, saj je Rusija v zadnjem letu dni osvojila celo več ozemlja.

Hkrati je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pozival Zahod k še več finančne in vojaške pomoči, a počasi so se začeli kazati znaki naveličanosti celo največjih ukrajinskih zaveznic, kot so ZDA, kjer so republikanci kljub pozivom predsednika Joeja Bidna ustavili nov sveženj pomoči za Ukrajino.

Ruski predsednik Vladimir Putin medtem vztraja pri svojih ciljih (in po tiho verjetno upa tudi na menjavo v Beli hiši po volitvah novembra 2024), kar pomeni, da tudi Zelenski noče popustiti.

To sicer ne pomeni, da je leto 2023 potekalo brez pretresov na rusko-ukrajinski fronti – junija je bilo, vsaj za en dan, precej burno, ko je junija ruska najemniška vojska Wagner pod vodstvom Jevgenija Prigožina poslala konvoj vojaških vozil nad Moskvo. Do tja sicer po posredovanju Belorusije nikdar niso prispeli in poskus vojaškega udara se je v resnici končal, še preden se je zares začel.

A s tem drame ni bilo konec – po dogovoru naj bi se Prigožin preselil v Belorusijo, krožile so govorice o skrivnih dogovorih s Putinom, vse to pa je dobilo nov obrat avgusta, ko je v strmoglavljenju letala severno od Moskve umrlo vseh 10 ljudi na krovu. Med potniki je bil tudi Prigožin.

Strelski pokoli v Srbiji in Pragi

Srbijo in Češko so letos pretresla množična streljanja, državi pa še vedno žalujeta za pretežno mladimi žrtvami treh strelskih pokolov. 3. maja je 13-letni učenec na beograjski osnovni šoli Vladislava Ribnikarja ubil devet učencev in varnostnika, preden ga je prijela policija.

Dogodek je sprožil vrsto razprav v srbski javnosti, od obupnih razmer v izobraževalnem sistemu do orožarske zakonodaje, odgovornosti staršev in starosti za kazensko odgovornost. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je bil v odzivu oster in predlagal znižanje kazensko pravne odgovornosti s 14 na 12 let.

Le dan pozneje je 20-letnik v treh vaseh blizu Mladenovca ubil osem ljudi, večinoma mladih. V Srbiji odtlej vsak teden potekajo protesti pod sloganom Srbija proti nasilju. Sprva so potekali v Beogradu, nato pa so se razširili po državi.

V črnino pa se je ovila tudi Češka, potem ko je 21. decembra 24-letni študent filozofske fakultete Karlove univerze v Pragi s strelnim orožjem ubil 14 ljudi, še 25 pa jih ranil. Storilec se je ubil, ko se mu je približala policija, pri svojem dejanju pa naj bi se zgledoval po podobnih strelskih pokolih v tujini.

Uničujoč potres v Turčiji in Siriji

Februarja je jug Turčije in sever Sirije prizadel katastrofalni potres, v katerem je umrlo več kot 37.000 ljudi, več kot 31.600 v Turčiji in 5700 v Siriji. Samo v Antalyi je bilo 14 stoletij zgodovine izbrisanih v manj kot dveh minutah tresenja tal. Gre za enega najmočnejših potresov v zgodovini Turčije in Sirije.

Z največjo Mercallijevo intenziteto IX (silovito) in magnitudo 7,8 se kosa s potresom v Erzincanu leta 1939 kot najmočnejšim instrumentalno zaznanim potresom, ki je v sodobnem času prizadel Turčijo, in najsmrtonosnejšim potresom po Izmitu leta 1999. Potresu je sledilo več kot 2100 popotresnih sunkov.

Iskanje Titana

Junija je ves svet spremljal iskanje turistične podmornice Titan, ki za 250.000 dolarjev po osebi pelje ljudi na opazovanje razbitin Titanika, ki leži na globini 3800 metrov sredi Atlantskega oceana, 600 kilometrov od obale Nove Fundlandije.

Na krovu Titana je bilo pet ljudi – Stockton Rush, izvršni direktor OceanGata, podjetja, ki je izlete s Titanom organiziralo, britanski milijarder Hamish Harding, pakistanski poslovnež Šahzada Davud in njegov 19-letni sin Suleman ter francoski raziskovalec Paul-Henry Nargeolet.

Po štirih dneh intenzivnega iskanja je podjetje Oceangate sporočilo, da so na dnu oceana našli razbitine, vseh pet ljudi na krovu pa je mrtvih. Vzrok nesreče Titana je bila katastrofalna izguba pritiska in posledično implozija plovila. Strokovnjaki so sicer že dalj časa opozarjali, da bi lahko ogromen pritisk pod vodo povzročil implozijo plovila.

*Opomba: v uvodu zbrane zgodbe so tiste, ki ste jih bralci MMC-ja v zadnjem letu dni najbolj klikali in brali. V spodnji galeriji pa smo zbrali nekatere v kamero ujete trenutke in dogodke s sveta v tem letu s poudarkom na najpomembnejših novicah, ki so odmevale po svetu.