Astiz je bil obsojen na zaporno kazen zaradi kršitev človekovih pravic, mučenja, umorov in izginotij med diktaturo med letoma 1976 in 1983, ob njem pa so na dosmrtno zaporno kazen obsodili še 11 drugih nekdanjih vojaških ter policijskih uradnikov. Ko so na sodišču prebrali kazen, je 59-letni Astiz, ki je eden izmed najzloglasnejših simbolov zatiranja med vojaško diktaturo v Argentini, gledal naravnost predse in ob tem ni pokazal nikakršnih čustev.

V svoj zagovor je Astiz povedal, da je delal za dobro Argentine, ki jo je skušal "rešiti pred levičarskim terorizmom", sodni proces pa je označil za dejanje političnega maščevanja.

V Esmi sejali smrt
Vsi obsojeni so delali v pomorski mehanični šoli v Buenos Airesu, poznani tudi kot Esma, ki je bila največji skrivni center za mučenje in umore, ki ga je vzpostavil vojaški režim. V Esmo so med leti diktature, poznanimi tudi kot "umazana vojna", prepeljali več kot 30.000 ljudi, velika večina pa se jih od tam ni nikoli vrnila. Nekatere so pobili s strelnim orožjem, nekatere so pometali z letal, številne pa so omamili in jih vrgli v Atlantski ocean.

Med Astizovimi žrtvami so bili tudi pripadniki človekoljubne organizacije Matere Plaza de Mayo, ki so jo ustanovili, da bi našli ljudi, ki so jih ugrabile vojaške sile. Astiz se je kot mladi skrivni agent infiltriral v organizacijo ter nato ugrabil in ubil njene tri ustanovne člane. Zaradi izginotja leta 1977 in pozneje umora dveh francoskih redovnic so Astizu v Franciji že sodili v odsotnosti.

Veliko slavje človekoljubnih organizacij
Več kot 70 ljudi, ki so preživeli mučenje, je nastopilo kot priče v 22-mesečnem procesu, ob objavi kazni pa so človekoljubne organizacije, ki so si več let prizadevale, da bi storilce prepeljale pred roko pravice, slavile. "Uprli smo se. Nikoli nismo zagrešili zločina. Pravici je končno zadoščeno. Oni so bili zločinci, zato bodo sedeli v ječi," je povedal eden izmed preživelih Ricardo Coquet.