Med omenjenimi voditelji so tudi britanski premier Boris Johnson, francoski predsednik Emmanuel Macron, nemška kanclerka Angela Merkel in generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus.

Poziv so poleg njih podprli tudi voditelji Francije, Nemčije, Združenega kraljestva, Španije, Portugalske, Nizozemske, Norveške, Srbije, Grčije, Romunije, Albanije, Ukrajine, Indonezije, Južne Koreje, Fidžija, Južne Afrike, Kenije, Ruande, Senegala, Tunizije, Čila, Kostarike, Trinidada in Tobaga ter Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Slovenije torej ni med njimi, prav tako med njimi ni svetovnih velesil, kot so ZDA, Kitajska, Rusija in Japonska.

Poziv k dogovoru

Voditelji so v besedilu, objavljenem v svetovnem tisku, opozorili, da je covid-19 največji izziv po drugi svetovni vojni, pandemija pa je pokazala, da "nihče ni varen, dokler vsi niso varni".

Pozivajo k dogovoru, podobnemu tistemu po drugi svetovni vojni. "Takrat, po uničenju v dveh svetovnih vojnah, so politični voditelji stopili skupaj, da bi oblikovali multilateralni sistem," piše v pozivu.

Namen takratnega dogovora je bil, pravijo voditelji, združiti države, se upreti skušnjavam izolacionizma in nacionalizma ter nasloviti izzive, ki jih je mogoče premagati le skupaj, v duhu solidarnosti in sodelovanja.

V enakem duhu morajo biti danes države "bolje pripravljene, da napovejo, preprečijo, zaznajo, ocenijo in se učinkovito odzovejo na pandemijo na zelo koordiniran način".

Novi dogovor naj bi vzpostavil boljši sistem za opozarjanje ljudi glede morebitnih pandemij in izboljšal deljenje podatkov in distribucijo cepiv in zaščitne opreme.

Pogled v prihodnost

Do poziva prihaja ob nesoglasjih med Združenim kraljestvom in EU-jem glede cepiv, potem ko je Unija zaostrila nadzor nad njihovim izvozom. EU namreč farmacevtska podjetja, predvsem AstraZeneco, obtožuje, da niso dostavila obljubljenega števila odmerkov.

"Prišle bodo druge pandemije in druge velike zdravstvene krize. Nobena posamezna vlada ali multilateralna agencija ne more na to grožnjo odgovoriti sama," so zapisali voditelji.

"Verjamemo, da bi si morale države skupaj prizadevati za novo mednarodno pogodbo za pripravljenost in odziv na pandemijo," so poudarili. "Takšna obnovljena kolektivna odgovornost bi predstavljala mejnik pri krepitvi pripravljenosti na pandemije na najvišji politični ravni," so nadaljevali in izrazili prepričanje, da so oni kot voditelji držav ter mednarodnih institucij obvezani zagotoviti, da se iz zdajšnje pandemije covida-19 svet kaj nauči.

Glavni cilj nove pogodbe bi bil okrepiti pripravljenost sveta na prihodnje pandemije s pomočjo boljših sistemov predvidevanja in opozarjanja, izmenjave podatkov, raziskav ter proizvodnje in distribucije cepiv, zdravil, diagnostičnih testov ter osebne zaščitne opreme. Obenem bi morala voditi v skupno globalno sprejemanje odgovornosti, preglednost in sodelovanje.

"V času, ko je covid-19 izrabil naše šibkosti in razhajanja, moramo izkoristiti to priložnost in stopiti skupaj kot svetovna skupnost za mirno sodelovanje, ki presega to krizo," so še zapisali voditelji in dodali: "Voditi nas morajo solidarnost, poštenost, preglednost, vključevanje in pravičnost."

"Zdaj je čas za ukrepanje"

Michel in prvi mož WHO-ja Ghebreyesus sta predlog predstavila na novinarski konferenci. "Zdaj je čas za ukrepanje. Svet si ne more privoščiti čakanja na konec pandemije, da bi začel načrtovati za naslednjo," je opozoril Tedros. Brez mednarodno usklajenega načrta za odgovor na pandemije, bomo po njegovih besedah ostali ranljivi.

Tedros je izrazil upanje, da bo ustrezna resolucija pripravljena do zasedanja skupščine Svetovne zdravstvene organizacije, ki bo v maju.

"Naslednja pandemija ni vprašanje 'ali', temveč 'kdaj'. Zato moramo biti pripravljeni. Ne smemo zapravljati časa," je dejal Michel. "Zdaj je čas, da stopimo skupaj kot ena svetovna skupnost, da zgradimo obrambo pred pandemijami za naslednje rodove, ki bo daleč presegla današnjo krizo," je dodal.