Vrsta za cepljenje na letališču Fiumicino pri Rimu. Foto: EPA
Vrsta za cepljenje na letališču Fiumicino pri Rimu. Foto: EPA

V Italiji pred majem ne bo večjega sproščanja ukrepov za zajezitev novega koronavirusa, so v petek odločile italijanske oblasti.

Do 30. aprila bodo v veljavi samo ukrepi, ki veljajo za rdeča in oranžna območja. Do takrat ne bo nobena dežela ali provinca označena z rumeno.

Tako ostaja prepovedano gibanje med posameznimi deželami, še vsaj mesec bodo zaprti tudi bari in restavracije, pri čemer je možen prevzem hrane in pijače. Na začetek maja so preložili tudi odprtje športnih dvoran, bazenov, kinodvoran in gledališč.

Od ponedeljka bo več kot polovica od 20 italijanskih dežel označenih z rdečo barvo, kar pomeni najstrožje ukrepe za zajezitev virusa. Sedmim deželam in avtonomni provinci Trentino se bodo med rdečimi območji pridružile dežele Kalabrija, Toskana in Dolina Aoste. Lacij, v katerem je tudi prestolnica Rim, bo v torek prešel iz rdeče v oranžno fazo, kar pomeni sprostitev določenih ukrepov.

Sorodna novica Za vstop v Srbijo čakajo kolone vozil zaradi brezplačnega cepljenja tujcev

Med velikonočnimi prazniki strogo zaprtje

Med velikonočnimi prazniki, torej od 3. do 5. aprila, bodo po celotni državi v veljavi ukrepi rdeče stopnje. To pomeni, da bodo zaprte vse nenujne trgovine, prebivalci pa bodo smeli zapustiti domove samo za odhod na delo, obisk zdravnika ali ob izrednih dogodkih. Bodo pa po veliki noči po vsej državi odprli šole za mlajše učence.

"Dosedanji ukrepi so prinesli prvi znak upočasnitve (epidemije), vendar so razmere še vedno negotove," je ob tem povedal italijanski minister za zdravje Roberto Speranza.

Iz Italije so v petek zvečer poročali o 24.000 dnevnih okužbah z novim koronavirusom. Pozitivnih je bilo 6,8 odstotka testov. V zadnjem dnevu je umrlo še 457 covidnih bolnikov, skupaj 107.256.

Še naprej narašča število bolnikov v bolnišnicah. Na navadnih oddelkih je bilo v petek 28.472 bolnikov s covidom, kar je 48 več kot dan pred tem. Na intenzivnih oddelkih jih je bilo 3628, kar je osem več kot v četrtek.

Belgija v delno zaprtje za štiri tedne

V Belgiji pred velikonočnimi prazniki zaostrujejo ukrepe zaradi hitrega širjenja koronavirusa. Znova bodo delno zaprli javno življenje za štiri tedne, šole bodo zaprte, nenujne trgovine bodo za stranke odprte le ob vnaprej dogovorjenem terminu. V 11,5-milijonski državi sicer že zdaj veljajo nočna policijska ura, odlok o delu od doma, če je to le mogoče, ostre omejitve druženj v zaprtih prostorih ter splošna prepoved nenujnih potovanj v tujino.

Nemčija: "Tretji val je lahko hujši od drugega"

Nemški minister za zdravje Jens Spahn je opozoril, da bi lahko nemški zdravstveni sistem v aprilu postal obremenjen do roba zmogljivosti. Cepljenih je bilo deset odstotkov prebivalcev Nemčije, vendar naj bi bilo novi val težje zajeziti zaradi bolj nalezljive britanske različice.

Lothar Wieler, vodja oddelka za nalezljive bolezni na nemškem inštitutu Robert Koch, pa je opozoril, da bi "s premalo ostrimi ukrepi" potrdili tudi po 100.000 okužb na dan, njegove navedbe povzema Deutsche Welle. Vidimo "jasne znake", da je Nemčija že v tretjem valu, ki bi lahko bil "veliko hujši od prvih dveh", opozarja Wieler.

Nemški zdravniki intenzivne nege so medtem vlado pozvali k strogemu dvotedenskemu zaprtju države, da bi se tako izognili preobremenjenosti nemških bolnišnic v obdobju tretjega vala epidemije covida-19, s katerim se trenutno spopada Nemčija.

Skupina uličnih umetnikov je pred tednom dni v covidno opremo oblekla tudi znameniti bruseljski kipec
Skupina uličnih umetnikov je pred tednom dni v covidno opremo oblekla tudi znameniti bruseljski kipec "dečka, ki lula" (Manekken Pis). Foto: EPA

Poziv proti odpiranju države

Kombinacija zaprtja, cepljenja proti covidu-19 in testiranja na okužbo je potrebna, če se želimo izogniti preobremenjenosti na oddelkih intenzivne nege, je za nemški časopis Rheinischen Post dejal vodja nemškega interdisciplinarnega Združenja za intenzivno nego in urgentno medicino Christian Karagianidis.

Karagianidis je nemške politike pozval, naj glede na hitro naraščanje števila novih okužb z novim koronavirusom nemudoma ustavijo vsako načrtovano odpiranje države. "Politike prosim, naj ne pozabijo na zaposlene v bolnišnicah," je dodal.

Zahteve nemških zdravnikov je pozneje podprl minister Spahn, ki je dejal, da bi za zajezitev novih okužb potrebovali zaprtje države za od deset do 14 dni. "Če pogledamo številke, vključno z današnjim dogajanjem, dejansko potrebujemo najmanj od deset do 14 dni, v katerih bomo dejansko zaustavili naše stike, našo mobilnost," je še dejal Spahn.

Dodal je, da bi morali med velikonočnimi prazniki uveljaviti zaprtje države, kot je bilo konec lanskega leta. Takrat so med drugim ljudem priporočili, naj ostanejo doma in se izognejo vsem stikom.

V Franciji strožji ukrepi

V Franciji so v veljavo stopili strožji ukrepi za zajezitev pandemije še v treh dodatnih departmajih. 16 departmajem, kjer so jih uvedli že pretekli konec tedna, so se pridružili še Nievre, Aube in Rhone z mestom Lyon.

Za večino Francije znova veljajo strogi ukrepi. Foto: Reuters
Za večino Francije znova veljajo strogi ukrepi. Foto: Reuters

Prebivalci 19 francoskih departmajev tako ne smejo zapustiti pokrajin, pa tudi sicer so omejili gibanje na prostem. Rekreacija in sprehodi so dovoljeni na območju do deset kilometrov od doma. Tako kot med prejšnjimi zaprtji morajo prebivalci tudi tokrat svoj odhod od doma utemeljiti z izjavo na posebnem obrazcu.

Zaprtih je večina nenujnih trgovin in storitev. Izjema med drugim velja za šole, knjigarne, cvetličarne, prodajalne čokolade, čevljarje in frizerje, pri čemer morajo ti upoštevati stroge sanitarne predpise.

Vlada je poostrila nadzor na železniških postajah, letališčih in cestninskih postajah, da bi ljudem preprečili potovanja med pokrajinami, če nimajo nujnega razloga. Že od petka po Franciji za upoštevanje ukrepov skrbi 90.000 policistov.

"Zelo majhno tveganje za netipične tromboze"

Francoska agencija za varnost zdravil je medtem potrdila, da obstaja zelo majhno tveganje za nastanek netipične tromboze po cepljenju s cepivom proti covidu-19 podjetja AstraZeneca. Gre za hude oblike motnje strjevanja krvi, o katerih je poročalo tudi več drugih držav.

Agencija je kljub temu zagotovila, da so koristi cepljenja z AstraZenecinim cepivom še vedno večje od tveganj.

V Združenem kraljestvu s 66 milijoni prebivalcev so doslej z enim odmerkom cepili 29 milijonov ljudi. Foto: Reuters
V Združenem kraljestvu s 66 milijoni prebivalcev so doslej z enim odmerkom cepili 29 milijonov ljudi. Foto: Reuters

London: Tretji odmerek za zaščito pred novimi različicami

Britanska vlada za september načrtuje cepljenje s tretjim odmerkom cepiva proti covidu-19, da bi ljudi zaščitili pred novimi različicami novega koronavirusa.

S tretjim oziroma "poživitvenim" odmerkom bodo najprej cepili prve štiri prednostne skupine, določene v britanski strategiji cepljenja. Začeli bodo torej s starejšimi od 70 let, zaposlenimi v domovih za starejše, zdravstvenimi delavci in zdravstveno izjemno ranljivimi ljudmi, je britanski državni podsekretar, pristojen za cepljenje, Nadhim Zahawi.

"Najverjetnejši datum je september," je za britanski časnik Daily Telegraph napovedal začetek cepljenja.

Britanska vlada pričakuje, da bo do jeseni na Otoku na voljo do osem različnih cepiv, med njimi naj bi eno z enim odmerkom zaščitilo pred tremi različicami novega koronavirusa. Več naj bi jih proizvajali v Združenem kraljestvu.

V Veliki Britaniji so sicer do zdaj odobrili cepiva proizvajalcev AstraZeneca/Univerza Oxford, Pfizer/BioNTech in Moderna, pri čemer za zdaj zadnjega ne uporabljajo. Regulatorji preverjajo cepivi proizvajalcev Novavax in Janssen, navaja BBC.

Prvi odmerek je prejelo več kot 29 milijonov ljudi, od tega več kot trije milijoni tudi že drugega. Čeprav ministri svarijo pred manjšimi dobavami cepiv v aprilu, vlada še naprej zagotavlja, da bodo s prvim odmerkom do konca julija cepljeni vsi odrasli Britanci.

Petkovi protesti dijakov v Neaplju, na katerih so zahtevali vrnitev v učilnice. Ponekod po Italiji so šolarji v zadnjem letu v šoli preživeli le okoli 30 dni.  Foto: EPA
Petkovi protesti dijakov v Neaplju, na katerih so zahtevali vrnitev v učilnice. Ponekod po Italiji so šolarji v zadnjem letu v šoli preživeli le okoli 30 dni. Foto: EPA

Italijanska študija: Zapiranje šol ne vpliva na širjenje epidemije

Zapiranje ali odpiranje šol ne vpliva na krčenje ali širjenje obsega epidemije. Takšen je zaključek obširne raziskave, ki so jo opravili znanstveniki v Italiji. Še več: otroci so po večini manj kužni kot odrasli ter bistveno redkeje prenašajo okužbo na učitelje, kot pa jo ti prenašajo med sabo. Kot kaže, bodo tudi po zaslugi te raziskave italijanski otroci kmalu spet v klopeh, je za Radio Slovenija poročal dopisnik Janko Petrovec.

Med italijanskimi osnovnošolci je za dve petini manj okužb kot v splošni populaciji, med srednješolci pa za desetino manj. In če je pozitivnih med 5‒7 odstotkov vseh koronskih testov, jih je med šolarji manj kot odstotek. To kaže italijanska študija, ki so jo objavili v ugledni znanstveni reviji Lancet.

Vodja raziskave, epidemiologinja z Državne univerze v Milanu Sara Gandini, dodaja, da je kužnost mladoletnih pol nižja od kužnosti odraslih tudi pri britanski različici virusa.

Italijanski znanstveniki so obdelali podatke, ki zadevajo 7,3 milijona šolarjev in 770.000 učiteljev. A če so mladi manj okuženi in manj kužni, je bolezni med učitelji celo nekoliko več kot v splošni populaciji.

Toda raziskava kaže, da je možnost prenosa okužbe med dijakom in učiteljem štirikrat manjša kot možnost prenosa med šolniki samimi. Poenostavljeno: za učitelja je zbornica nevarnejša od učilnice.

"Zapiranje šol povečuje socialno in psihološko stisko."

"Z uporabo različnih parametrov in statističnih indikatorjev smo hoteli tudi preiskati, ali so epidemiološke krivulje povezane z odprtji in zaprtji šol. Našli nismo nobene povezave, ki bi bila statistično pomembna. Zapiranje šol torej ne pomaga pri zajezitvi širjenja virusa, zato pa povečuje socialno in psihološko stisko," dodaja Gandinijeva, ki priznava, da so jo rezultati presenetili, saj je na začetku epidemije tudi sama zagovarjala zaprtje šol.

V nekaterih delih Italije so bili srednješolci v zadnjih trinajstih mesecih v klopeh komaj trideset dni, trenutno pa je doma tudi večina osnovnošolcev. V Italiji naj bi se sicer po napovedih premierja Maria Draghija otroci lahko vrnili v šole po velikonočnih praznikih.

Petkovi protesti v 60 mestih, tudi Trstu

Šolanje na daljavo je med epidemijo postalo realnost, čeprav je jasno, da ne more popolnoma ustrezno nadomestiti klasičnega pouka. Na to so v 60 mestih po Italiji v petek opozarjali podporniki gibanja "prednost šoli", ki nasprotujejo šolanju na daljavo. V Trstu se je na velikem trgu zbralo približno 300 ljudi, je za Radio Slovenija poročala Špela Lenardič. "Šola je temeljnega pomena za vzgojo otrok, zato se morajo vanjo čim prej vrniti," pravijo protestniki sploh najmlajši pa naj bi težko sledili pouku na daljavo.