Število novih okužb je skoraj še enkrat večje kot pred dvema tednoma, ko so jih potrdili 962.

Direktor Hrvaškega zavoda za javno zdravje (HZJZ) Krunoslav Capak je na današnji novinarski konferenci nacionalnega štaba civilne zaščite poudaril, da so v prvih treh dneh tega tedna v državi potrdili 32 odstotkov več novih okužb kot v prvih treh dneh prejšnjega tedna. Trenutna 14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev znaša 307,6, stopnja smrtnosti na milijon prebivalcev pa 1431,2.

Na Hrvaškem so doslej uporabili 399.828 odmerkov Pfizerjevega, Moderninega in AstraZenecinega cepiva proti covidu-19. Cepili so 319.772 ljudi, od tega 80.056 z dvema odmerkoma cepiva.

Približno tretjina hrvaških državljanov, ki so jih v preteklih tednih naročili na cepljenje s cepivom AstraZenece, je cepljenje s cepivom tega britansko-švedskega podjetja zavrnila zaradi domnevnih zdravstvenih zapletov in tudi smrtnih primerov po cepljenju z njim.

Predsednika hrvaške vlade in parlamenta, Andrej Plenković in Gordan Jandroković, ter minister za zdravje Vili Beroš so se danes na sedežu vlade javno cepili prav s cepivom AstraZenece. Po cepljenju je Beroš novinarjem dejal, da so s cepljenjem z AstraZeneco "poslali močno sporočilo zaupanja v medicinsko znanost pred televizijskimi kamerami". Pričakuje, da bodo spodbudili tudi druge državljane k cepljenju, da bi premagali epidemijo covida-19. Vsi trije so v preteklosti sicer že okrevali po okužbi z novim koronavirusom.

• Italija: Odprtje šol po velikonočnih praznikih

Italijanski premier Mario Draghi je izrazil upanje, da se bodo šole po državi odprle po velikonočnih praznikih, ko bo vlada začela sproščati nekatere omejitve. Cepljenje v Italiji naj bi potekalo dobro, v zadnjih dneh so ga celo nekoliko pospešili. Je pa Draghi opozoril, da mora Evropska unija uporabiti vzvod za omejitev izvoza cepiva farmacevtskih družb, ki ne spoštujejo rokov glede dobave cepiv.

Italijanska vlada si je zadala cilj, da do tretjega tedna aprila doseže kapaciteto 500.000 cepljenj na dan. Trenutno je ta bistveno manjša, nekje pri 170.000 cepljenjih dnevno, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Do konca septembra želijo v zahodni sosedi cepiti kar 80 odstotkov prebivalstva.

A na regionalni ravni nastajajo precejšnje zamude, ki vzbujajo dvome o doseganju tega cilja: v severni deželi Lombardiji naj bi bili zapleti z računalniškim sistemom, v Benečiji (Veneto) se kar polovica učiteljev, ki so bili prijavljeni na cepljenje s cepivom podjetja AstraZeneca, ni odzvala vabilu. V Neaplju na jugu Italije na cepljenje z AstraZenecinim cepivom ni prišlo kar 59 odstotkov prijavljenih medicinskih sester.

• Angela Merkel preklicala podaljšanje velikonočnih praznikov

Nemška kanclerka Angela Merkel si je – potem ko je bila tarča številnih ostrih kritik – premislila in preklicala odločitev, po kateri naj bi v Nemčiji med podaljšanimi velikonočnimi prazniki veljali še posebej strogi ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Sodržavljanom se je opravičila in prevzela vso odgovornost za napako.

"Ta napaka je zgolj in samo moja napaka. Kajti navsezadnje sama nosim odgovornost za vse," je Angela Merkel dejala pred novinarji, potem ko je potrdila, da se je z voditelji zveznih dežel danes dogovorila za preklic napovedanih strogih velikonočnih zajezitvenih ukrepov. Kot je še dodala, je celotna zadeva "povzročila dodatno negotovost", kar globoko obžaluje, in državljane prosi, da ji oprostijo.

Med podaljšanimi velikonočnimi prazniki med 1. in 5. aprilom je bilo predvideno zaprtje večine trgovin in uvedena dodatna omejitev druženja. Mediji so obenem ostro napadli odločitev voditeljev ne le o velikonočnem zaprtju, ampak tudi o siceršnjem podaljšanju strogih zajezitvenih ukrepov v april, češ da se vlada osredotoča na popolnoma napačne zadeve, namesto da bi raje pospešila kampanjo cepljenja proti covidu-19 in izboljšala strategijo testiranja na okužbo z novim koronavirusom.

• Avstrija naj bi znova zapirala trgovine in uvedla šolanje na daljavo

Na vzhodu Avstrije bodo zaradi slabše epidemiološke slike uvedli strožje ukrepe za zajezitev okužb. V zadnjih 24 urah so potrdili 3289 novih okužb, na oddelkih intenzivne nege se zdravi 447 covidnih bolnikov.

Deželni voditelji Dunaja, Spodnje Avstrije in Gradiščanske so dosegli dogovor o zaostritvi protikoronskih ukrepov za vzhod države. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi se med drugim govorilo o popolnem zaprtju za dva ali tri tedne.

Po poročanju avstrijskega časopisa Kronen Zeitung naj bi od 1. do 6. aprila zaprli vse trgovine z izjemo supermarketov, šolarji pa se po velikonočnih počitnicah do 11. aprila naj ne bi vrnili v šolske klopi. Pri tem naj ne bi podaljšali počitnic, pač pa bi pouk znova potekal na daljavo. Podrobnosti novih protikoronskih ukrepov za vzhod države naj bi na Dunaju objavili nocoj.

• Johnson: Britaniji sta uspeh pri cepljenju zagotovila kapitalizem in pohlep

Po poročanju časopisa The Sun naj bi britanski premier Boris Johnson na spletnem sestanku prek Zooma izjavil, da je Združeno kraljestvo tako uspešna pri izvedbi cepljenja "zaradi kapitalizma, zaradi pohlepa, dragi moji". Kot meni Reuters, bi lahko izjava zanetila dodaten spor z Evropsko unijo, ki želi preprečiti izvoz cepiva v Združeno kraljestvo.

Johnson naj bi pozneje svojo izjavo obžaloval in udeležence sestanka pozval, naj "pozabijo, kar je rekel". Iz premierjevega urada informacije za Reuters še niso komentirali. Notranja ministrica Priti Patel je dejala, da je na sestanku ni bilo, da pa premier vedno rad poudari uspeh, ki ga je država dosegla s cepivom, "pa ne le glede cepljenja, ampak tudi glede farmacevtskih podjetij, znanosti in tehnologije na tem področju".

Na Otoku je bilo z enim odmerkom cepiva cepljenih že več kot 28 milijonov ljudi. V torek pa je Evropska komisija napovedala, da bi lahko blokirala izvoz cepiva proti novemu koronavirusu v Združeno kraljestvo in druge dele z visoko stopnjo precepljenosti.

• Smrt vojakinje po cepljenju razburja Ukrajino

Ukrajinsko ministrstvo za zdravje je na svoji spletni strani zapisalo, da vojakinja po cepljenju ni imela nikakršne reakcije in da vzrok njene smrti po cepljenju s cepivom AstraZenece še proučujejo. Dodali so, da je imela srčno-žilna obolenja in da so na ta dan z isto serijo cepiva cepili še devet ljudi, nihče ni imel reakcije.

• Švedska se odpira za sosednji državi

Švedska bo 31. marca ukinila prepoved potovanja za vse, ki prihajajo iz Norveške in Danske. Za vse druge, ki bodo potovali na Švedsko, pa bo še naprej zahtevala negativni izvid testa na covid-19. "To pomeni, da bodo lahko Norvežani in Danci potovali v svoje počitniške hiše na Švedskem in da se bodo družine in prijatelji lahko znova videli," je dejal minister za notranje zadeve Mikael Damberg.

• Na Poljskem v enem dnevu rekordnih skoraj 30.000 novih okužb

Na Poljskem so v zadnjih 24 urah potrdili rekordnih 29.978 okužb z novim koronavirusom, umrlo je 575 bolnikov s covidom-19. To je tudi veliko več kot v torek, ko so poročali o 16.741 novih okužbah. Zadnje rekordno dnevno število okužb od izbruha epidemije je bilo 7. novembra, ko so potrdili 27.875 primerov okužbe. Vlada je napovedala zaostritev ukrepov.

Po besedah poljskega ministra za zdravje Adama Niedzielskega so razmere še posebej skrb vzbujajoče v pokrajini Mazovija v osrednjem delu države, kjer leži tudi prestolnica Varšava, in v industrijski pokrajini Šlezija na jugu države. Premier Mateusz Morawiecki je sicer že v torek zvečer sporočil, da bodo nove ukrepe za zajezitev širjenja okužb objavili v četrtek. Poudaril je, da se bo tretji val epidemije končal prej, če bodo prebivalci spoštovali ukrepe in če se bodo cepili proti covidu-19.

• Belgija zapira šole, omejeno delovanje nenujnih trgovin

Belgijske oblasti so za soboto napovedale ponovno delno zaprtje javnega življenja za štiri tedne. Šole bodo zaprte, nenujne trgovine bodo za stranke odprte le ob vnaprej dogovorjenem terminu. Odločitev sledi ocenam, da se v Belgiji krepi tretji val epidemije novega koronavirusa, in naraščanju covidnih bolnikov v bolnišnicah.

Pandemija je "velika lekcija v ponižnosti za politike, za vse", je ob napovedi ukrepov dejal premier Alexander De Croo. Namen je stroge omejitve znova odpraviti oziroma omiliti in predvsem znova odpreti šole z 19. aprilom. Po besedah De Crooja se je vlada odločila za stroge, a kratkotrajne ukrepe.

Storitve, ki vključujejo tesnejše stike s strankami, kot so frizerji in kozmetični saloni, bodo ustavljene. Na javnih mestih se bodo smeli družiti po največ štirje ljudje, in to le z zaščitnimi maskami, doslej je bilo dovoljeno druženje do deset ljudi. Šole se bodo s ponedeljkom, to je v tednu pred veliko nočjo, ko se v Belgiji tako ali tako začnejo dvotedenske počitnice, zaprle.

Vrtci ostajajo odprti. Nenujne, a sistemsko pomembne trgovine bodo smele delati le, če bodo s strankami vnaprej dogovorile termine za obisk, poročata francoska tiskovna agencija AFP in nemška DPA.

V 11,5-milijonski državi sicer že zdaj veljajo nočna policijska ura, odlok o delu od doma, če je to le mogoče, stroge omejitve druženj v zaprtih prostorih in splošna prepoved nenujnih potovanj v oziroma iz tujine. Že v petek so belgijske oblasti preložile za začetek aprila predvidene omilitve obstoječih zajezitvenih ukrepov.

Novi val pristojni pripisujejo predvsem širjenju britanske različice virusa, ki je bolj nalezljiva in lahko tudi vodi v hujši potek bolezni. Število novih okužb se v zadnjem času drastično povečuje. 14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev je zrasla za 50 odstotkov, na 434. V preteklem tednu so imeli v povprečju 4158 novih okužb dnevno. Tudi število covidnih bolnikov v bolnišnicah narašča. Lansko jesen je imela sicer Belgija nekaj časa celo po 20.000 novih okužb dnevno.