Začela se je pred enim letom. Po napovedih strokovnjakov naj bi bilo najhujše mimo v nekaj mesecih. Pravi trenutek je, da se vprašamo: kako bo po epidemiji novega koronavirusa?

Predpostavimo scenarij, da kombinacija cepljenja, državnih ukrepov in modrosti ljudi do poletja spravi število dnevnih okužb pod deset. Nekaj takega, kot smo doživeli lani. Kaj sledi z zdravstvenega vidika? Koliko časa bo virus še z nami, koliko časa nas bodo še spremljali ukrepi? In ker vse to močno vpliva na gospodarstvo in skupno blagajne družbe, med drugim državni proračun, kaj lahko pričakujemo na ekonomskem področju?

Vse to in še več smo povprašali imunologa in mikrobiologa Alojza Ihana ter ekonomista Bogomirja Kovača. Naslikala sta nam dokaj optimistično sliko, a ob nekaj pomembnih predpostavkah.

VIRUS

Ostal bo z nami

Novi koronavirus bo ostal z nami, nenehno prisoten. Noben ukrep ga ne bo popolnoma uničil, ne bomo se ga znebili, je zagotovil Ihan. "Ta virus bo postal endemičen, kot so nekateri prehladni virusi, in bo krožil po populaciji." Vprašanje je le, koliko ga bo in koliko škode bo povzročil.

Prva dobra novica: škode bo zanesljivo manj kot doslej. Takšno leto, kot je bilo 2020, se ne bo ponovilo. Večina se bo namreč na tak ali drugačen način srečala z virusom, s čimer se bo skupna odpornost populacije povečala. "Tako s prekuževanjem kot s cepljenjem dosežemo, da se limfocitni odziv, ki je precej dolgotrajen in obsega leto dni ali več, ob ponovni okužbi aktivira in pomaga, da hitro vzpostavimo zaščitni odziv in nimamo hujših oblik bolezni. To pomeni, da ni treba v bolnišnico, da smrtnosti praktično ni itd."

Poudarek: novemu koronavirusu se ne bo mogoče izogniti. Kdor računa, da virusa – ali njegovih koščkov – ne bo nikoli prejel v telo, se po vsej verjetnosti moti. "Pri takšni epidemiji, pri bolezni, ki je tako nalezljiva in tako množična, imamo izključno to izbiro: ali se želimo zaščititi s cepljenjem ali se okužiti."

In ena izbira je – glede na dozdajšnje ugotovitve znanosti – očitno boljša od druge.

Preboleli so slabše zaščiteni, še naprej lahko širijo klice

Prekuževanje populacije z okužbami in prebolevanjem ni priporočljivo, je zagotovil Ihan. Najprej zato, ker s seboj prinaša hospitalizacije, smrti in dolgotrajne zdravstvene posledice. Marsikdo, ki je covid-19 prebolel v prvem valu, se še vedno ni vrnil k zdravju. Marsikdo tudi ni več med živimi.

To ni edina pomanjkljivost. "Zdaj je že popolnoma jasno, da prebolela okužba bistveno manj ščiti kot cepljenje. Zaščitni odziv je precej nižji, precej nižja je raven zaščitnih protiteles."

Preboleli bo bolj verjetno trosil klice. "Raven zaščitnih protiteles je neposredno povezana s tem, koliko smo dovzetni, da se virus spet naseli na sluznico, s čimer ga lahko širimo naprej."

"Poznamo veliko primerov ljudi, ki so preboleli okužbo, pa niso več zaščiteni pred tem, da bi se jim virus naselil v nosno-žrelno votlino. Potem ga lahko prenašajo naprej. To pomeni, da tisti, ki so preboleli okužbo in nato prišli v ponovni stik z virusom, načeloma ne bodo dobili hujših oblik bolezni; obstaja pa velika verjetnost, da bo precejšen del njih še kar naprej omogočal širjenje virusa po populaciji," je pojasnil strokovnjak.

Na drugi strani je zdaj že "povsem jasno", da je cepljenje boljše. To ni bilo samoumevno, je poudaril Ihan. Pri marsikateri nalezljivi bolezni prebolenje zagotovi boljšo zaščito, a pri covidu-19 se je pač izkazalo drugače. Cepljeni imajo več protiteles, je poudaril Ihan. Tudi tistim, ki so covid-19 že preboleli, tako priporoča iglo.

Torej: države, ki bodo imunost dosegle s cepljenjem, bodo virus precej lažje zatrle. Tiste, ki pa bodo imunost v pretežnem delu dosegle z prekuževanjem – bodo precej bolj prežete z virusom in vsemi negativnimi posledicami.

Čakajo nas vsakoletna cepljenja, a najbrž vse manj obsežna

Kako dolg je imunski odziv? Znanost odgovora na to vprašanje še vedno ne more podati z visoko stopnjo zanesljivosti. Vemo samo to, da bodo potrebna vsakoletna cepljenja, tako kot pri gripi.

Pred časom so zaokrožili izračuni, da je za učinkovito ustavitev epidemije treba doseči med 60 in 70-odstotno precepljenostjo prebivalstva. Ali to pomeni, da bo država primorana vsako leto izvesti ogromen javnozdravstveni projekt in cepiti vsaj 1,3 milijona ljudi? To bo spet drago in obremenjujoče za naš zdravstveni sistem, pa tudi javne blagajne.

A Ihan miri, da ne bo nujno tako, stvari so še odprte. "Najprej moramo videti, koliko časa delujejo ta cepiva in kaj to za nas pomeni." Imunolog predvideva, da bo po vsej verjetnosti tako obsežen projekt treba izvesti spet prihodnje leto, pozneje pa se bo obseg krčil. Najprej zato, ker se bo vse več ljudi na tak ali drugačen način fizično seznanilo z virusom, in ta ne bo več tako hud javnozdravstveni problem, kot je zdaj. Nadalje zato, ker se bo najbrž cepljenje "zracionaliziralo". Če se letos precepi 70 odstotkov ljudi, bo morda prihodnje leto dovolj, da se jim da le en odmerek. Zadostovati pa utegne najcenejše cepivo, denimo cepivo AstraZenece.

"Cepljenje ne bo več tak projekt, kot je zdaj, ampak verjetno mnogo enostavnejši in s cenejšimi cepivi."

Toda Ihan je znova poudaril negotovost. Dovolj realna je tudi možnost, da se obseg ne bo zmanjševal. Pravi odgovor bosta dala le čas in znanost.

Na obzorju nove različice, novi sevi. Kaj to pomeni za nas?

Virus se ves čas razvija in mutira. Imamo že različice, ki se po prvih podatkih hitreje, učinkoviteje širijo med ljudmi, in ki ponekod kažejo zobe obstoječim cepivom. Znan je primer mariborskega zdravnika, ki se je cepil z dvema odmerkoma, šel v tujino in nazaj prišel okužen z južnoafriško različico. In teh bo vedno več. Sploh če se določene populacije, teritoriji, države ne bodo cepile.

"Te različice so seveda neprijetne. V tej fazi imamo žepe držav, kjer nimajo nekih ukrepov proti virusu, in tam se virus naravno razširja, pri čemer ima veliko življenjskega prostora za nastanek novih različic," je pojasnil Ihan.

Rešitev je že na dlani

Prvi del rešitve je že omenjena prekuženost/precepljenost prebivalstva, ki bo zvišala obrambne sposobnosti tudi proti različicam in večinoma preprečila hujše poteke bolezni.

Druga rešitev pa je izjemnega, dolgoročnega pomena za človeštvo. To je nova tehnologija cepiv na podlagi mRNK-ja. Reprogramiranje cepiva za nove različice bo skrajšala na "praktično nekaj dni ali največ nekaj tednov", kot se je izrazil Ihan. In tudi če bodo prišli novi povzročitelji, jih bomo s tem orožjem pričakali precej bolj pripravljeni. Ihan verjame, da bodo tudi državni organi stopili korak naproti in v primeru reprogramiranih cepiv skrajšali postopke odobritev. Tako bi lahko že v mesecu ali dveh od zaznane nove različice lahko že imeli zanje primerno cepivo.

"Vsekakor je tehnologija cepiv mRNK, ki jo je prinesla ta epidemija, orodje za naprej, ki bo popolnoma predrugačilo odzivanje na nove povzročitelje in popolnoma spremenilo hitrost, s katerim lahko izdelamo cepiva proti novim povzročiteljem."

Izbruh že dolgo pričakovali

Ihan je spomnil, da je stroka že dolgo, dolgo, desetletja in desetletja pričakovala izbruh virusa z neprijetnimi lastnostmi. "Ti črni scenariji so se že desetletja delali na podlagi gripe, temeljna zgodba je bila vedno španska gripa. Potem je leta 2004 izbruhnil koronavirus SARS-a. A pri SARSU-u je bilo drugače. To je bil koronavirus, ki se je širil šele takrat, ko je človek končal v bolnišnici s pljučnico in kužil bolniško osebje. In seveda so se na kongresih nemudoma pojavili scenariji, zakaj ne bi imeli kombinacije koronavirusa, ki lahko živi v žrelno-nosnem prostoru in je posledično zelo nalezljiv, a hkrati povzroča pljučnico. Točno ta scenarij se je uresničil v novem koronavirusu," je ponazoril imunolog.

Tukaj težko govorimo o sreči, a izbruh bi bil lahko še mnogo, mnogo hujši. "Samo malo drugačno afiniteto bi moral imeti, se pravi moč vezave S-proteina z receptorjem ACE2, in dobili bi mnogo hujši scenarij. Morda ne bi umirali samo 80-letniki v nekaj odstotkih, ampak bi teh nekaj odstotkov smrtnosti veljalo za vse starostne skupine. V tem primeru bi dobili film katastrofe. To ne bi bilo nemogoče," je poudaril.

Je na vidiku še kak podoben povzročitelj? Je, poudari Ihan. Nove epidemiološke bombe so na vidiku. Prej ali slej bo udarila naslednja, kot se to v zgodovini dokaj redno dogaja. Ampak naslednjič – s pomočjo znanosti – po vsej verjetnosti ne bomo ujeti spuščenih hlač.

GOSPODARSTVO

Kovač: To je velika, enkratna priložnost za Slovenijo

Lani je svetovno gospodarstvo po dobrem desetletju znova pretresla kriza, ki še traja. A ta kriza je drugačne narave kot prejšnja. Njen vzrok ni v strukturi gospodarstva, selitvi delovnih mest na Vzhod ali zakrčenem finančnem sistemu. Vzrok je udaril vse približno enako, je zunanji, in vlade računajo, da bo kmalu izginil. Zato na delniških trgih še vedno vlada optimizem, podjetja delajo, kolikor ob omejitvah le zmorejo, banke še vedno relativno široko ponujajo posojila. Države pa – ena bolj kot druga – v svoja prebivalstva in gospodarstva tlačijo milijarde in milijarde, da delovna mesta med čakanjem ne ugasnejo. Slovenija ni nobena izjema, samo lani je ob vseh protikoronskih zakonih in upadu davčnih prihodkov imela 3,5-milijarde evrov veliko luknjo v osrednjem državnem proračunu. Kaj nas vse skupaj čaka v prihodnjih nekaj letih?

Ekonomist Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete je nad občim pristopom zadovoljen, nad srednjeročno prihodnostjo pa delno optimističen.

Gospodarska rast se nam bo vrnila, je poudaril. Najbrž ne tako visoka, kot nam jo trenutno napovedujejo, torej med 4 in 5 odstotki BDP-ja, prej med tremi in štirimi, a vendarle. "Večina institucij, ki se ukvarja z odbojno gospodarsko rastjo, je precej previdnih, ker so bile napovedi narejene na predpostavkah, da se bo ta zadnji val končal relativno hitro, da bo precepljenost dosežena do poletja in podobno. Mnoge od teh predpostavk se najbrž ne bodo končale tako in zato bo rast nižja od predvidene, in to praktično za vse države evrskega območja."

Slovenija je kot majhna, izvozna država odvisna predvsem od dogajanja v mednarodnem okolju, od dejavnikov, na katere ima le malo vpliva. Toda Kovač je prepričan, da tudi domači protikrizni ukrepi niso prijeli tako, kot je bilo pričakovano. Problem ni toliko v višini primanjkljaja, temveč način, kako je ta denar porabljen, kar da ni bilo storjeno dovolj premišljeno, predvsem pa ne dovolj povezano s srednjeročnim proračunskim načrtovanjem.

Nižja rast od napovedane s seboj pripelje večje težave v javnih financah, ki se bodo vlekle še vsaj nekaj let, je poudaril. Na srečo imamo – in bomo še nekaj let imeli – praktično proste roke na fiskalnem področju. "Proračunske omejitve, ki bi v veliki meri omejevale izhod iz krize, so tokrat odpravljene. Ne toliko zaradi slovenskih intenc kot zaradi evropske politike."

A to je dvorezen meč. "Država se v tem trenutku na fiskalnem področju vede – in mislim, da fiskalni svet na to dobro opozarja – relativno neracionalno. Tudi finančnega ministra, ki bi moral biti v teh razmerah resna referenca, kaj je mogoče in kaj ne, v Sloveniji pravzaprav sploh ne vidite. Mi samo nekako živimo, kot da je fiskalna malha v danem trenutku brezmejna. In to je problem," je zatrdil ekonomist.

Javni dolg hitro narašča, ob tem, da strukturni problemi v pokojninski, zdravstveni blagajni, pa tudi po občinskih proračunih ostajajo.

Kovač opozarja, da leta debelih krav, ko lahko država napihuje proračun in na veliko troši, ne bodo trajala večno. Evropa bo prej ali slej potegnila zavoro in terjala, da se državni proračuni spet vrnejo v normalo, se uravnotežijo. In to bo boleče. Po Kovačevi napovedi se bo zgodilo leta 2024 ali 2025.

A dotlej imamo ogromno razvojno priložnost, kakršne je še nismo imeli. "Ta priložnost je enkratna. Je zdaj," je povedal Kovač. Evropa je namreč dosegla dogovor o vseevropskem protikriznem ukrepanju. Slovenija ima tako na voljo 12 milijard evrov, ki bodo prišle od zunaj. "Novi investicijski val naj bi s seboj potegnil novo razvojno dinamiko celotnega gospodarstva."

A treba je biti realen in se zavedati, da evropske milijarde ne bodo začele pritekati prej kot leta 2022, saj bodo v vmesnem času potekala usklajevanja načrtov.

"Zdaj bomo morali znati te relativno dobre makroekonomske razmere pametno izkoristiti," je poudaril Kovač in obenem izrazil pesimizem glede učinkovitosti državnega upravljavskega aparata. A če uspe, potem bomo imeli gospodarsko rast, naraščala bo blaginja in tudi državni proračun bo naposled lažje uravnotežen.

Kdaj vrnitev v poslovno normalnost?

In kdaj se bomo z vidika BDP-ja vrnili v normalnost oziroma vsaj v stanje, kakršno je bilo leta 2019? Če predpostavimo, da je bil lanski padec 8-odstoten, in če bomo odslej rasli s 4 odstotki BDP-ja letno, potem se bo to zgodilo že čez dve leti in pol. Z vidika domačih podjetnikov pa se bo "približna normalnost" vrnila že letos jeseni, ob predpostavki, da takrat ne bo ponovnega vzpona okužb, kakršnega smo doživeli lani. "Torej, v prvi polovici leta imamo omejitvene ukrepe in omejitve poslovanja, v drugi polovici pa približno normalizacijo, v smislu, da bodo lahko začeli nekako normalno poslovati in spet pridobiti vse tržne in poslovne pozicije, zlasti v panogah, ki so bile lani najbolj prizadete. S tega vidika je ta okvir približno dveh let in pol kar ustrezen."

Potem pa lahko poletimo tudi v višave, če bomo to razvojno priložnost dobro izkoristili.