Zaostritev azilne zakonodaje je podprlo kar 79 odstotkov volivcev. Po novem se kot razlog za podelitev azila ne upošteva več preganjanja zaradi dezerterstva. Ukinjena je tudi možnost, ki je bila unikatna med evropskimi državami, da lahko prosilci za azil zaprosijo tudi na švicarskih veleposlaništvih po svetu.

Švica je četrta najbolj priljubljena država za priseljence v Evropi z enim prosilcem za azil na 332 prebivalcev, medtem ko je v evropsko povprečje en prosilec na 625 prebivalcev.

Trenutno v Švici obravnavajo primere okoli 48.000 prosilcev za azil, od tega jih je 28.631 prišlo lani - to je najvišje število v zadnjem desetletju. Večina prosilcev je iz Eritreje, Nigerije, Tunizije, Srbije in Afganistana. Država je lani pozitivno rešila le 11,7 odstotka prošenj.

Vlada je zakon sprejela septembra lani, nato pa so organizacije za človekove pravice in leve stranke zbrale dovolj podpisov za referendum, s katerim so želele preprečiti uveljavitev zakona, ki bo po njihovem mnenju pripeljal do diskriminacije. Po objavi izidov referenduma so sporočile, da gre za katastrofo za prosilce za azil in begunce.

Celine Amandruz iz največje stranke v državi, populistične Švicarske ljudske stranke, je pozdravila izid in ob tem pojasnil, da devet od desetih prosilcev prosi za azil zaradi ekonomskih razlogov.

Medtem pa je 76 odstotkov volivcev po prvih neuradnih podatkih na današnjem referendumu zavrnilo predlog, da bi volivci neposredno izvolili sedem članov švicarske vlade, namesto da jih imenuje parlament.