Nova pravila bi se nanašala na vse tujce, ne glede na to, kako dolgo že živijo v Švici. Prav tako bi veljala za v Švici rojene in odrasle potomce priseljencev, ki nimajo švicarskega državljanstva. Pridobivanje švicarskega državljanstva je sicer dolgotrajen in zahteven postopek. Foto: Reuters
Nova pravila bi se nanašala na vse tujce, ne glede na to, kako dolgo že živijo v Švici. Prav tako bi veljala za v Švici rojene in odrasle potomce priseljencev, ki nimajo švicarskega državljanstva. Pridobivanje švicarskega državljanstva je sicer dolgotrajen in zahteven postopek. Foto: Reuters
Švica - referendum
Referendumsko pobudo je predlagal desničarski SVP in jo kot edina parlamentarna stranka tudi zagovarjal, medtem ko so vse druge stranke proti avtomatizmu pri izgonu tujcev, obsojenih za kriminalna dejanja. Kampanja je bila burna, plakat s črno in belo ovco pa je obkrožil svet. SVP je nanj zapisal: "Končno poskrbimo za varnost! DA za deportacijo kriminalnih tujcev." Foto: Reuters

Referendum je bil izveden na pobudo desničarske Švicarske ljudske stranke (SVP). Nova pravila bi se nanašala na vse tujce, ne glede na to, kako dolgo že živijo v Švici. Prav tako bi veljala za v Švici rojene in odrasle potomce priseljencev, ki nimajo švicarskega državljanstva.

V taboru nasprotnikov pobude so pozdravili izide. Flavia Kleiner, vodja široke koalicije nasprotnikov pobude, je dejala, da gre pri zavrnitvi avtomatičnega izgona tujcev za sporočilo velikega dela civilne družbe, da je Švica "uspešna država, ko se zavzema za raznolikost".

SVP je zahteval avtomatični izgon tako imenovanih črnih ovc, brez možnosti, da bi lahko sodniki v posamičnih primerih odločili drugače. Leta 2010 so Švicarji na referendumu že podprli brezpogojni izgon tujih državljanov, če so bili obsojeni za umor ali spolni napad.

Zavrnjeno avtomatično izganjanje tujcev
Tujci, ki bi zagrešili kaznivo dejanje, bi, kot so si zamislili v SVP-ju, ne glede na višino zagrožene kazni takoj izgubili pravico do bivanja v Švici. Izgon so v SVP-ju predvideli za težka kazniva dejanja, kot so trgovina z mamili in spolni napadi, a tudi za precej milejše prestopke, kot je zloraba socialnih prejemkov. Prav tako bi izgnali večkratne storilce lažjih kaznivih dejanj. Nova pravila bi se nanašala na vse tujce, ne glede na to, kako dolgo že živijo v Švici. Prav tako bi veljala za v Švici rojene in odrasle potomce priseljencev, ki nimajo švicarskega državljanstva.

Četrtina Švicarjev rojenih v tujini
Proti pobudi so bile vse druge politične stranke v državi. 120 profesorjev prava in več kot 270 sedanjih in nekdanjih poslancev je podpisalo manifest proti referendumski pobudi. Avtomatizem pri izgonu zavračata tako vlada v Bernu kot parlament, saj naj bi bil v nasprotju s temelji pravne države in mednarodnim pravom.

Za drugo cev St. Gottharda, pri poroki tesen izid
četrtina od 8-milijonskega prebivalstva Švice je sicer rojena v tujini, a ima stalno in zakonito prebivališče v Švici. Pot do švicarskega državljanstva medtem ostaja dolga in zahtevna, zlasti za tujce iz Evropske unije pa ni nič nenavadno, da tudi tretja generacija prišlekov še vedno nima švicarskega državljanstva. In ravno na to so opozarjale vse druge stranke: da bi tuje državljane, čeprav so vse življenje preživeli v Švici, morali izgnati iz države zaradi manjših prestopkov, kot so kaljenje javnega reda, prometnih prekrškov ...

Na referendumsko nedeljo 28. februarja so sicer Švicarji odločali še o treh drugih vprašanjih, med njimi o gradnji druge predorne cevi predora St. Gotthard in jo s 57-odstotno večino podprli. Patpoložaj s 50 proti 50 odstotkom pa je pri vprašanju ustavne opredelitve zakonske zveze kot zaveze med moškim in žensko. S to spremembo ustave bi tudi v praksi izenačili davčne in socialne pravice poročenih in neporočenih parov.