Volilna udeležba je bila 43-odstotna, kar je v običajnih okvirih; junijskega referenduma o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka se je denimo udeležilo 46,9 odstotka volivcev.

Švicarski volivci so tako potrdili zakon, ki ga je parlament že sprejel in ki Zvezni obveščevalni službi (BND) omogoča, da z dovoljenjem pristojnih ministrstev in upravnega sodišča za preprečevanje terorističnih napadov lahko prisluškuje telefonskim pogovorom in ljudem na njihovem domu ter vdira v računalnike.

Nasprotniki zakona opozarjajo, da bo Švica z blagoslovom ljudstva postala "država Velikega brata", saj bo imel BND možnost vdirati v zasebnost državljanov in nadzorovati njihovo življenje in komunikacije, tudi če ne bo suma kaznivega dejanja.

Zagovorniki pa poudarjajo, da obveščevalna služba potrebuje "optimalna sredstva" za ukrepanje proti nevarnostim. Vlada v Bernu trdi, da bodo novo zakonodajo uporabili le okoli desetkrat letno, in sicer predvsem za nadzor terorističnih osumljencev. Švicarski parlament je zakon sprejel že leta 2015, a so njegovi nasprotniki, med drugim iz vrst socialistov in zelenih, zbrali dovolj podpisov za razpis referenduma o tem vprašanju.

Zavrnili zvišanje pokojnin ...
Preostala dva referendumska predloga so Švicarji glede na vzporedne volitve inštituta gfs.bern, ki jih je objavila švicarska televizija SRF, zavrnili. Pobudo švicarske zveze sindikatov, da bi zakonsko zajamčeno pokojnino zvišali za deset odstotkov, je podprlo le 40 odstotkov volivcev, 60 odstotkov jih je bilo proti.

Sindikati poudarjajo, da bi lahko samo z zvišanjem pokojnin preprečili, da bi se življenjski standard upokojencev znižal. Znižanje standarda bi bilo sicer v nasprotju s švicarsko ustavo, ki določa, da mora biti državljanom po upokojitvi omogočeno ohraniti dotedanji življenjski slog. Bi bilo pa treba zato zvišati prispevke v pokojninsko blagajno, čemur odločno nasprotujejo združenja delodajalcev, pa tudi desne in sredinske stranke.

... kot tudi projekt zelenega gospodarstva
63 odstotkov udeležencev referenduma je zavrnilo projekt zelenega gospodarstva, po katerem bi bilo gospodarstvo alpske države do leta 2050 popolnoma trajnostno.

Vodja švicarskih zelenih Regula Rytz je izrazila obžalovanje spričo referendumskega izida. "Švica je zamudila priložnost, da bi bila pri prehodu na okolju prijazno gospodarstvo v svetovnem vrhu," je poudarila.

Zagovorniki predloga so pred referendumom poudarjali, da bi morali ekološki odtis Švice drastično zmanjšati, saj bi, če bi vsak Zemljan živel tako kot povprečen Švicar, človeštvo dolgoročno potrebovalo kar tri planete, ne le enega. Vlada je predlog označila za simpatičnega, a ga je zavrnila kot nerealističnega in finančno neizvedljivega.