V manj kot enem tednu so talibani tako prevzeli nadzor nad 11 glavnimi mesti pokrajin od skupno 34, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Herat na zahodu Afganistana so talibani že nekaj tednov oblegali, danes pa so različni predstavniki tamkajšnjih oblasti potrdili, da je mesto padlo v roke talibanom. Videoposnetki, ki so zakrožili na družbenih omrežjih, prikazujejo talibane, ki tečejo po osrednji ulici in streljajo z orožjem, talibanska zastava pa plapola nad sedežem policije.

Mesto Gazni leži ob glavni avtocesti med Kabulom in Kandaharjem, ki predstavlja strateško pomembno povezavo za oskrbovanje vladnih sil na jugu države.

Tudi v Kandaharju, drugem največjem mestu v državi, potekajo hudi boji.

Po podatkih Združenih narodov je bilo v zadnjem mesecu v Afganistanu v silovitih spopadih ubitih več kot 1000 civilistov.

Ameriško veleposlaništvo v Kabulu je sporočilo, da naj bi talibani po nekaterih navedbah pobijali afganistanske vojake, ki so se predali, kar da bi lahko predstavljalo vojne zločine.

Po umiku ZDA talibani prešli v ofenzivo

Po umiku ameriških in zavezniških sil iz Afganistana so talibani prešli v ofenzivo in zavzemajo okrožje za okrožjem. Trenutno nadzorujejo že dve tretjini ozemlja države, od koder beži vse več civilistov.

Posebej presenetljivo je osvajanje ozemelj na severu države, ki ga nikoli niso povsem nadzorovali in je bil tudi v času njihove vladavine od leta 1996 do leta 2001 pod nadzorom protitalibanskih milic. Poznavalci menijo, da so talibani tokrat odločeni podrediti si sever in se šele nato usmeriti proti Kabulu.

Da bi dvignil moralo vladnim silam in na svojo stran pridobil lokalne gospodarje vojne, je v sredo sever in tamkajšnje največje mesto Mazar-i-Šarif obiskal predsednik Ašraf Gani, ki se je srečal z etničnim uzbeškim poveljnikom Abdulom Rašidom Dostumom in etničnim tadžiškim poveljnikom Ato Mohamedom Murom.

"Talibani so že večkrat prišli na sever, a smo jih vedno ujeli," je dejal Dostum, čigar vpliv je skušal predsednik Gani še pred kratkim zmanjšati, da bi okrepil pomembnost vladnih sil, zdaj pa ga nujno potrebuje za uspešen boj proti talibanom.

Predsednik Gani je ta teden odstavil poveljnika obrambnih sil, ki je bil na položaju šele od junija, v tem času pa mu ni uspelo spremeniti razmer na bojišču.

Zaradi hitrega napredovanja talibanov ameriški obveščevalci ocenjujejo, da bodo v mesecu dni lahko obkolili in osamili Kabul, nato pa ga v prihodnjih dveh mesecih še zavzeli. A to ni gotovo in razmere na bojišču bi se lahko spremenile, če bodo vladne sile začele nuditi silovitejši odpor.

ZDA bodo iz Kabula evakuirale velik del diplomatskega osebja

Zaradi hitrega napredovanja talibanov bodo ZDA v Kabul napotile približno 3000 dodatnih vojakov, da bi zagotovile varno evakuacijo dela svojega diplomatskega osebja iz Afganistana. Njegovo število bodo zmanjšale na minimum, je sporočilo ameriško zunanje ministrstvo.

Obenem bodo ZDA pospešile umik prevajalcev in drugih pomočnikov ameriške vojske, ki bi jim lahko v primeru prevzema oblasti od talibanov grozili povračilni ukrepi. S tem namenom bodo iz države izvajali vsakodnevne polete.

Tudi Združeno kraljestvo bo v Kabul poslalo dodatne sile, ki bodo pomagale pri evakuaciji britanskih državljanov iz države. London bo poslal 600 vojakov.

Nemčija napovedala konec pomoči, če bodo talibani prevzeli oblast

Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Ned Price je dejal, da mednarodna skupnost ne bo priznala nikakršne nove afganistanske vlade, če bo ta oblast prevzela s silo. Nasilen prevzem oblasti bi Afganistan mednarodno izoliral, pri čemer bi bila ustavljena tudi izplačila pomoči, je poudaril Price.

Da bodo v primeru talibanskega prevzema oblasti prenehali pošiljati pomoč, je že napovedal nemški zunanji minister Heiko Maas. "Ne bomo poslali več niti centa v to državo, če talibani prevzamejo poln nadzor, uvedejo šeriatsko pravo in jo spremenijo v kalifat," je dejal za televizijo ZDF. Nemčija sicer v Afganistan letno pošlje 430 milijonov evrov in je s tem ena od največjih donatoric tej državi.

"Rešitev so šole"

Visoki uradnik slovenskega ministrstva za obrambo Srečko Zajc je bil v Odmevih v pogovoru z voditeljem Igorjem E. Bergantom previden pri napovedih prihodnjega dogajanja in opozoril, da trenutno velik del ozemlja, ki ga zasedajo talibani, predstavljajo podeželska območja in mesta, pri katerih pa ne gre za velika mesta, ki si jih mi predstavljamo.

"Pravzaprav je zdaj vprašanje, kaj je v njihovem načrtu, kakšna taktika in strategija. Lahko, da poskušajo doseči čim boljše pogoje za pogajanja, lahko pa bodo pravzaprav tudi dejansko zavzeli Afganistan," je dejal Zajc, ki je bil v preteklih letih kot civilni strokovnjak večkrat član mednarodne obrambne misije v Afganistanu.

Zaradi umika ameriških in tujih sil veliko kritik leti na račun ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki pa zatrjuje, da umika ne obžaluje. Po njegovih besedah ZDA izpolnjujejo svoje obljube do Afganistana, kot recimo ponujanje zračne podpore, plačevanje plač v vojski in zagotavljanje hrane in opreme afganistanski vojski.

ZDA tudi trdijo, da je bil njihov cilj vojaškega posredovanja pred 20 leti dosežen, saj so iz Afganistana pregnali teroristično mrežo Al Kaida, ki je takrat uživala gostoljubje talibanov.

Toda Zajc se ne strinja povsem z ameriškimi trditvami, in če je bil cilj Američanov res samo uničenje Al Kaide v Afganistanu, pa je imela mednarodna skupnost še druge cilje, ki so nastali v okviru Združenih narodov in so se s tem namenom oblikovale tudi mednarodne sile ISAF, v okviru katerih je delovala tudi Slovenija.

"ISAF je bil najprej za obrambo Kabula, potem pa se je seveda vse bolj širil. Moramo pa vedeti, da je v tistem, ko so vrgli bombo, mater vseh bomb na Bora Toro, misleč, da bodo tam dobili tudi Osamo bin Ladna, pravzaprav v Afganistanu že potekala tudi državljanska vojna. Afganistan je nedvomno v vojni zadnje tri, štiri desetletja tako rekoč in vsa ta vmešavanja od zunaj niso Afganistanu prav kaj dosti pomagala. To, kar smo mi počeli, pa je bil pravzaprav velik poskus, kako zgraditi državo od zunaj, ampak dejstvo je, da državo morajo zgraditi državljani od znotraj," je delovanje mednarodne skupnosti strnil Zajc.

In kje Zajc vidi rešitev za Afganistan: "Rešitev se je kazala v tem, da je polovica afganistanskega prebivalstva začela hoditi v šolo, kar je bilo za mednarodno skupnost tudi najpomembneje, odpreti šole. In dejansko so se zelo intenzivno gradile šole, zelo intenzivno se je vpisovalo in gradile so se tudi univerze."

Pri tem je pomemben tudi prispevek Slovenije, ki je v Heratu na zahodu države pomagala, da so v okviru univerze, druge največje v Afganistanu, ustanovili fakulteto za veterino, kar je za te kraje, kjer je ogromno živinoreje, izjemnega pomena.