Literarna teoretičarka Rojčeva je v Furlaniji - Julijski krajini kandidirala na proporcionalnem delu na listi Demokratske stranke za senat. Ker je bila na listi na drugem mestu za novinarjem Tommasom Cernom, ki je bil izvoljen v Milanu, je bila Rojčeva izvoljena kljub zgodovinskemu porazu socialdemokratov.

Izid volitev je po njenih besedah zelo skrb vzbujajoč, ker so zmagale izrazito protievropske sile, ki nasprotujejo solidarnosti, tudi do prišlekov, in se zavzemajo za zaprtje meja. "Jasno je, da gre za glas protesta, a brez predlogov, kako naprej," je dejala.

V senatu tudi štirje Nemci in en Francoz
"Za nas je pomembno, da smo ohranili svojega predstavnika," je poudarila Rojčeva, ki se boji, da bo njeno delo oteženo, ker bo Demokratska stranka, kot kaže, v opoziciji. Je pa zadovoljna, da je bil v senat izvoljen tudi Cerno, ki po njenih besedah pozna problematiko slovenske manjšine v Italiji in bo velik zaveznik. Veseli jo tudi, da bodo v senatu še štirje predstavniki nemške narodne skupnosti in en Francoz, kar pomeni, da bodo ta zavezništva zdaj še pomembnejša.

Prioriteta: Iskanje poti do stalnega mesta slovenske manjšine v parlamentu
Med nalogami, ki jo čakajo kot senatorko, je izpostavila, da se bo treba začeti dogovarjati o zajamčenem predstavniku slovenske manjšine v parlamentu. Kot je pojasnila, se je slovenska skupnost na vsakih volitvah morala močno potruditi, da je dobila svojega predstavnika. Glede tega ne bo zadostovalo le delo v parlamentu, temveč bo nujen tudi razmislek v manjšini, je prepričana. Treba se bo usesti skupaj s pravniki, ki bodo lahko svetovali, kakšne so možnosti, da v volilnem zakonu pridejo do popravka, ki bi olajšal izvolitev slovenskega kandidata, tudi zato, ker to predvideva zaščitni zakon za slovensko manjšino.

Sicer pa jo, kot je dejala, čakajo še nekatera odprta vprašanja, povezana z nadgradnjo zaščitnega zakona iz leta 2001, ki je po njenem mnenju nekoliko zastarel. Med drugim gre za vprašanja šolstva, glasbenega šolstva in vračanja nepremičnin narodni skupnosti, je pojasnila.

Preostalih pet Slovencev, ki so kandidirali na drugih listah, ni prišlo v parlament. Na listah stranke Svobodni in enakopravni sta kandidirala Paolo Vizintin in Fabrizio Dorbolo', na listi stranke Skupaj Giuseppe Prašel in Franco Strain, na listi stranke Oblast ljudstvu pa Enrico Robazza.

Blažina tokrat ni kandidirala
Trenutno je edina predstavnica slovenske manjšine v parlamentu v Rimu senatorka iz Demokratske stranke Tamara Blažina, ki meni, da čaka Rojčevo težko delo. "Glede na splošno razočaranje nad izidom Demokratske stranke je izvolitev Rojčeve edina lepa novica," je dejala Blažina, ki je bila v parlamentu v Rimu deset let, na tokratnih volitvah pa ni znova kandidirala. "S tem je bil poplačan trud Slovencev v Demokratski stranki za to, da je postavljena na izvoljivo mesto," je povedala Blažina in dodala, da je Demokratska stranka uresničila obljube in manjšini dala priložnost, da nadaljuje tradicijo svojega predstavnika v Rimu.