Stranka Bratje Italije je dobila 26 odstotkov glasov podpore, preostali dve stranki v desnem taboru, Liga Mattea Salvinija in Naprej Italija Silvia Berlusconija, pa devet oziroma osem odstotkov. Skupaj bo imela trojica strank okoli 43-odstotno podporo, s tem pa tudi absolutno večino tako v poslanski zbornici kot senatu.

Premierski položaj se nasmiha vodji Bratov Italije Giorgii Meloni, ki je dejala, da so Italijani poslali jasno sporočilo v prid desni vladi pod vodstvom Bratov Italije. Napovedala je, da bodo vladali za vse Italijane.

45-letna Rimljanka se je med kampanjo predstavljala kot konservativka, njeno geslo je bilo Bog, domovina, družina. Trdila je, da je njena stranka fašizem pustila za seboj, a številni o tem dvomijo, saj je med drugim tudi na uradnem logotipu stranke še zmeraj fašistični simbol – stilizirani tribarvni plamen, ki gori na Mussolinijevem grobu.

Bratom Italije sledita Demokratska stranka in Gibanje petih zvezd

Bratom Italije po podpori sledi levosredinska Demokratska stranka pod vodstvom Enrica Lette, ki je dobila okrog 19 odstotkov glasov. Letta je zaradi slabega rezultata že napovedal odstop s položaja. Levica je sicer na volitve šla razdrobljena, kar se je odrazilo v rezultatu.

Na tretjem mestu po osvojenih glasovih je Gibanje petih zvezd nekdanjega premierja Giusepeja Conteja, ki naj bi ga podprlo okrog 15 odstotkov ljudi, kar je več, kot so jim napovedovale javnomnenjske raziskave. Zlasti uspešni so bili na jugu Italije.

Najnižja volilna udeležba

Volitve je zaznamovala zgodovinsko nizka udeležba, ki je bila prvič nižja od 70 odstotkov. Na volišča je prišlo manj kot 64 odstotkov upravičencev.

Proces oblikovanja vlade bo trajal še nekaj časa. Predsednik Sergio Mattarella bo namreč posvetovanja o tem začel šele po ustanovnem zasedanju obeh domov parlamenta sredi oktobra, a glede na to, da je zmagovalec jasen, postopek verjetno ne bo dolgotrajen.

Bratje Italije najmočnejši tudi v Furlaniji - Julijski krajini

Glede na skoraj dokončne volilne izide je desno zavezništvo tudi v Furlaniji - Julijski krajini (FJK) osvojilo približno 50 odstotkov glasov, medtem ko je za levosredinsko koalicijo volil približno vsak četrti volivec te dežele.

Tudi v Furlaniji - Julijski krajini so skrajno desni postfašistični Bratje Italije Giorgie Meloni po volitvah najmočnejša stranka s 30-odstotno podporo. Tako kot na ravni države tudi v Furlaniji - Julijski krajini Bratom Italije sledi levosredinska Demokratska stranka z 18,2 odstotka glasov. Na tretjem mestu je skrajno desna Liga z 11 odstotki, sledijo pa še naveza Akcija-Živa Italija z 8,2 odstotka, Gibanje petih zvezd s 7,4 odstotka in Naprej Italija s 6,4-odstotno podporo.

Furlanijo - Julijsko krajino bo v poslanski zbornici zastopalo osem predstavnikov, v senatu pa bodo iz te dežele štirje senatorji, med njimi bo skoraj zagotovo tudi nosilka liste Demokratske stranke, Slovenka Tatjana Rojc.

V Rimu pa ne bosta delovala druga dva slovenska kandidata, ki sta se potegovala za sedež v poslanski zbornici, Ilary Slatich iz Gibanja petih zvezd in Goran Čuk iz levičarskega gibanja Unione popolare, ki ni doseglo praga za vstop v parlament, poroča italijanska televizija Rai na svoji spletni strani.

Rojc: Zmaga Meloni korak nazaj za slovensko skupnost

Senatorka Rojc je medtem za STA potrdila, da je bila znova izvoljena. Glede izida volitev v FJK dejala, da so v Demokratski stranki pričakovali, da bo volilni boj težak. V Trstu jim je še uspelo obdržati "pomembne številke", niso pa pričakovali, "da bo Melonijeva s tako lahkoto zmagala na državni ravni". "To predstavlja za slovensko narodno skupnost pomemben korak nazaj," je dejala.

Glede na to, da bo Demokratska stranka v opoziciji, je ocenila, da bo njeno delo na političnem nivoju zelo zahtevno. Morali bodo namreč biti zelo pozorni, da ne bi prišlo do krčenja pravic, ki jih imajo Slovenci v Italiji in ki so si jih priborili v vseh teh desetletjih v povojnem parlamentu.

Pozorni bodo morali biti tudi predvsem na to, "da se zaradi tega ne bi skrhali dobrososedski odnosi med Slovenijo in Italijo, ki so danes na izredno visoki kakovostni ravni prijateljstva in sodelovanja".

Slovenski politiki "niso razumeli, kaj pomeni Melonijeva"

Bila je tudi kritična, ker nekateri v Sloveniji, tudi nekdanji premier in predsednik SDS-a Janez Janša, pozdravljajo zmago Melonijeve. Kot je dejala, "niso razumeli, kaj pomeni Melonijeva".

"Melonijeva ni konservativna liberalna desnica, je tista skrajna desnica, ki je bila proti vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem in katere predstavniki so že objavljali, da so proti Slovencem ter da se bodo trudili, da bodo najprej krčili vsa finančna sredstva za slovensko manjšino v Italiji in tudi finančna sredstva za italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem," je opozorila. "To pomeni, da je to absolutno nacionalistična stranka, ki je proti nam in ki Slovenije nikakor ne bo upoštevala. To naj si zapišejo dobro v spominsko knjigo," je dejala Rojc za STA.

EU bo sodeloval z novo vlado

V Bruslju pred volitvami niso skrivali skrbi zaradi Italije, zdaj pa v Evropski komisiji upajo na konstruktivno sodelovanje z novo italijansko vlado. "Evropska komisija sodeluje z vlado, ki nastane po volitvah v državah članicah. Tudi tokrat ne bo drugače," je dejal govorec komisije.

V članicah unije so bili danes še precej zadržani glede komentiranja volitev v Italiji. Nemška vlada upa, da bo Italija tudi z novo vlado ostala naklonjena Evropi, v Franciji pa napovedujejo, da bodo pozorni na to, kako bo vlada v Rimu spoštovala pravice do umetne prekinitve nosečnosti in drugih človekovih pravic.

Ministrstvo za zunanje zadeve si bo še naprej prizadevalo za krepitev dvostranskih odnosov med Slovenijo in Italijo ter sodelovanja, tako v okviru evroatlantskih integracij kot mednarodnih forumov, so za STA v odzivu na rezultate nedeljskih volitev v Italiji sporočili iz MZZ-ja.