K prekinitvi odnosov je v četrtek pozval gruzijski parlament, vlada pa je nato uresničila ta ukrep in Tbilisi je že pozval ruske diplomate, da zapustijo veleposlaništvo v Gruziji. Gruzijsko notranje ministrstvo je sporočilo, da bodo od zdaj ohranjali zgolj konzularne odnose med državama. Rusija je sporočila, da odločitev Gruzije vsekakor ne bo pomagala v dvostranskih odnosih.

ZDA grozijo z resnimi posledicami
Washington je zavrnil obtožbe ruskega premierja Vladimirja Putina, da naj bi ZDA krizo v Gruziji izrabljale v svojo korist. Ruski premier je v četrtek v intervjuju za CNN izjavil, da naj bi se ZDA v krizo v Gruziji vmešavale, da bi tako koristile enemu izmed predsedniških kandidatov, Baracku Obami ali Johnu McCainu. Putin je dejal, da je ameriška stran oborožila in urila gruziijsko vojsko ter da je konflikt nastal zato, da bi se položaj zaostril, hkrati pa ustvaril tekmovalno prednost za enega izmed kandidatov za ameriškega predsednika.

Iz Bele hiše so sporočili, da so Putinove trditve popolnoma napačne, in zagrozili, da se bo morala Rusija spopasti z resnimi posledicami, če bo nadaljevala agresijo v Gruziji. Iz Washingtona so sporočili tudi, da zaradi ravnanja Rusije v Gruziji razmišljajo o opustitvi dogovora z Moskvo o jedrskem sodelovanju, ki so ga sklenili v začetku maja.

Rusija je sporočila tudi, da so kritike skupine G-7, ki so obsodili ruska dejanja, neutemeljene in smešne.

Varnostni svet ujet med Zahodom in Vzhodom
V četrtek se je že šestič sešel tudi Varnostni svet Združenih narodov, ki pa spet ni sprejel odločitve o rešitvi krize v Gruziji. Diplomati imajo na mizi še vedno dva osnutka resolucije (enega je pripravila Rusija, drugega Francija), a nobeden izmed njiju nima nobene možnosti, da bi bil sprejet, saj si pogledi Zahoda in Vzhoda na krizo vse bolj nasprotujejo.

Zahodne države vztrajajo, da mora resolucija podpirati gruzijsko ozemeljsko celovitost, medtem ko Rusija to vztrajno zavrača. V Moskvi trdijo, da so resnične razmere v Gruziji drugačne, potem ko je Rusija v torek priznala samostojnost gruzijskih pokrajin Abhazije in Južne Osetije, zahodne države pa trdijo, da je ruska torkova poteza zadevo zapletla in da je zato težko nadaljevati razpravo.

Gruzija opozarja pred ruskim apetitom
Gruzijski predsednik Mihail Sakašvili je medtem povedal, da je Rusija s svojim posredovanjem v Gruziji uničila red, ki je bil v Evropi vzpostavljen po drugi svetovni vojni. "Rusija se pri tem ne bo ustavila," je opozoril Sakašvili in dejal, da bi jo vojaški "uspeh" v Gruziji lahko še dodatno opogumil. Sakašvili je dejal še, da Tbilisi ostaja odprt za pogajanja z Rusijo, kot edini pogoj za začetek pogajanj pa je navedel umik ruskih enot z gruzijskega ozemlja.

B. T.