Kot pravi Matevž Rašković z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, je razvoj visokih tehnologij pravzaprav odziv na življenjski slog v azijskih urbanih okoljih: "Če živiš v vzhodnoazijski metropoli, pomeni, da boš vsak dan zabil v prometu dve, tri, štiri, mogoče boš celo pet ur sedel na metroju. Pametni telefoni so bili z razlogom razviti v Aziji, ker ljudje ogromno časa zapravijo za prevoz, in treba je bilo razviti tehnologijo, ki omogoča, da ljudje ta čas lažje premostijo. Da znotraj tega časa opravijo nakupe, pogledajo svojo najljubšo televizijsko serijo, se pogovarjajo s svojimi prijatelji."

Bjung Jung Kang, predavatelj korejske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pojasnjuje, da Južni Korejci delajo tudi po 12 ur na dan. Ker prostega časa pravzaprav nimajo, je predvsem pomanjkanje časa eden izmed poglavitnih razlogov, zakaj so se pametne naprave tako zelo zažrle v prav vse pore korejske družbe. "Nihče preprosto povedano nima časa in te naprave položaj vsaj malo olajšajo; zakaj neki bi izgubljal dragocene ure in posebej hodil na tržnico ali v supermarket, če pa vendar vse nakupe lahko opraviš s pomočjo pametnega telefona in ustrezne aplikacije, medtem ko z avtobusom ali s podzemno železnico hitiš v službo ali se z dela vračaš domov."

Kot še dodaja Kang, pametne aplikacije Korejcem že svetujejo, pred katera vrata prihajajočega vlaka se je najbolje postaviti, da boš stopil v vagon, od katerega je, če moraš na svoji poti prestopiti, najkrajša mogoče pot do perona, kjer te čaka naslednji vlak.

Družbo držijo skupaj omrežja
Večina Korejcev poseduje tudi veliko drugih različnih pametnih naprav, družbena omrežja pa so pomemben način druženja in komuniciranja v korejski družbi. Kang je prepričan, da ima vsak Korejec vsaj enega, če ne dva različna profila na različnih družbenih omrežjih: "Med njimi sta strahotno pomembna predvsem Instagram in Snapchat, medtem ko pripadniki srednje generacije najraje uporabljajo Facebook. Veliko je tudi uporabnikov Twitterja."

Kot še opozarja Kang, pa se pomena Twiterja zelo jasno zaveda tudi korejska vlada, ki to platformo rada izkorišča za komuniciranje z javnostjo in propagando. Velika težava za Korejce pa je tudi spletni nadzor. Korejci imajo namreč svoj lastni iskalnik.

"Medtem ko večina Slovencev uporablja Google, mi uporabljamo Naver. To pa pomeni, da korporacija Naver, ki je lastnica istoimenskega iskalnika, lahko tudi nadzira javno mnenje." Vseprisotnost uporabe pametnih tehnologij pa se v Južni Koreji širi na skoraj vsa področja življenja. V bližini Seula na primer gradijo prvo tako imenovano pametno mesto Songdu, ki temelji na tehnologiji medmrežja stvari, kar pomeni, da so v enotno medmrežje povezani ne le računalnik ali televizor, ampak tudi kuhinjske naprave, smeti, ogrevanje, avtomobili, parkirišča – nekoč morda kar cele soseske.