Evo Morales je na volitvah 20. oktobra osvojil 47,1 odstotka, drugouvrščeni Carlos Mesa pa 36,5 odstotka volivcev. V Boliviji je za zmago v prvem krogu potrebna absolutna večina ali pa najmanj deset odstotnih točk prednosti pred drugouvrščenim.

Morales je po volitvah razglasil zmago, vendar je opozicija njegove privržence obtožila goljufije pri štetju glasov. Organizacija ameriških držav (OAS), ki je nadzirala potek volitev, je v poročilu prav tako ugotovila "jasne manipulacije" sistema glasovanja in zapisala, da ne more potrditi izida volitev.

Bolivijo so zajeli obsežni protesti, v katerih je umrlo 35 ljudi, protestnikom pa se je pridružila tudi policija. Morales je pod pritiskom na začetku novembra odstopil in se zatekel v Mehiko, za začasno predsednico pa se je razglasila Moralesova nasprotnica Jeanine Anez, ki je nove volitve razpisala za 3. maj.

Evropska unija je v svojem poznejšem poročilu ugotovila, da so zaradi volilne goljufije ovadili okoli 40 volilnih uradnikov.

"Statistični dokazi ne podpirajo trditev o volilni goljufiji"

"Mediji so o volilni goljufiji poročali kot o dejstvu. Kot strokovnjaki za integriteto volitev smo ugotovili, da statistični dokazi ne podpirajo trditev o goljufijah na predsedniških volitvah v Boliviji," so v prispevku za Washington Post zapisali avtorji statistične analize, ki so opozorili, da so številni analitiki udar proti Moralesu opravičevali z goljufijo na volitvah.

Dvome o verodostojnosti volitev je vzbudilo štetje glasov. Po 83 odstotkih preštetih glasov, ko je imel Morales sedem odstotnih točk prednosti, so štetje nenadoma prekinili. Ko so naslednji dan nadaljevali štetje, je imel Morales pri 95 odstotkih preštetih glasov več kot deset odstotnih točk prednosti.

OAC: "Zelo malo verjeten trend rasti podpore Moralesu"

Organizacija ameriških držav je razkrila več nepravilnosti na volitvah, kot je ponarejanje podpisov in spreminjanje glasovnic, vendar so kot ključni del goljufije označili prekinitev štetja glasov, ki da je povzročila "zelo malo verjeten" trend rasti glasov podpore Moralesu.

Predstavnika oddelka za volilne podatke pri inštitutu za tehnologijo so poudarili, da so preiskovali le statistične dokaze, ne ocenjujejo pa drugih nepravilnosti.

Analitiki: OAC je brez dokazov izhajal iz predpostavk

Zapisali so, da je OAC izhajal iz predpostavk, da neuradno štetje glasov natančno odraža uradno štetje in da se preference volivcev ne razlikujejo glede na čas dneva, vendar za to niso podali statističnih dokazov. Analitiki poudarjajo, da sta predpostavki lahko napačni, saj denimo ljudje, ki so v službah, pridejo na volitve pozneje, kar lahko vpliva na spremembo v preferenci. Na drugi strani lahko pride v revnejših predelih države do zamude pri javljanju izidov štetja glasov, saj štetje poteka počasneje zaradi premajhnega števila volilnih uradnikov.

Na inštitutu v Massachusettsu so ob tem izvedli okoli tisoč simulacij, ki so izhajale iz izidov pred prekinitvijo štetja, in ugotovili, da bi Morales lahko pričakoval najmanj 10,49 odstotne točke razlike ob koncu glasovanja, kar bi bilo dovolj za zmago v prvem krogu volitev.

Zanašanje na nepreverjene domneve grožnja demokraciji

Inštitut v Massachusettsu končuje, da ni nobenih statističnih dokazov o goljufijah – trendi v vzporednem preštevanju glasov, pomanjkanje drastičnega skoka v porastu podpore po prekinitvi štetja ter končna Moralesova prednost se zdijo statistično legitimni in kažejo na to, da se goljufija ni zgodila.

Opozarjajo, da so volilne goljufije resna težava, vendar je zanašanje na nepreverjene domneve resna grožnja demokraciji.