Podpredsednik komisije Óscar Hassenteufel je dejal, da bodo podroben volilni koledar predstavili v ponedeljek, poroča Al Džazira.

Na volitvah bodo volivci in volivke izbrali nove predsednika, podpredsednika in člane zakonodajne skupščine.

Morales je novembra odstopil po valu protestov, ki so sledili očitkom o prevarah na predsedniških volitvah 20. oktobra, in posredovanju vojske, ki je Moralesu svetovala, naj se umakne.

Morales je bil prisiljen v beg iz države, oblast pa je prevzela začasna ultrakonservativna vlada pod vodstvom Jeanine Áñez, ki je ob prisegi dejala, da je "Bog omogočil, da se Biblija vrne v predsedniško palačo".

Ob protestih Moralesovih privržencev je Jeanine Áñez 14. novembra izdala odlok, ki je vojski dovolil sodelovanje v zatiranju protestov in jo obenem odrešil kazenske odgovornosti.

Morales na volitvah zaradi novega zakona ne bo smel kandidirati, bolivijsko tožilstvo pa je zanj izdalo priporni nalog. Morales je trenutno v Argentini, kamor je odšel po prvotnem begu v Mehiko, ki mu je dodelila politični azil.

Največja politična organizacija v Boliviji je sicer ravno Moralesovo Gibanje za socializem (Mas), Morales pa je sporočil, da pričakuje zmago gibanja na volitvah. Čeprav ne bo smel kandidirati, je bil imenovan za vodjo strankarske kampanje.

Mas bo svojega predsedniškega kandidata oznanil 19. januarja. Svojo kandidaturo je medtem že potrdil desničarski aktivist in opozicijski voditelj Luis Fernando Camachomm, ki je bil glavni organizator protestov proti Moralesu. Kritiki ga obtožujejo rasizma in verskega fanatizma.