Festival San Fermin, ki v Pamplono vsako leto privabi na tisoče navdušenih turistov in radovednežev, je še posebej poznan po teku pred biki (Encierro). Vsako leto med 6. in 14. julijem po ulicah Pamplone najbolj pogumni junaki po 825 metrov dolgi poti bežijo pred biki, nekajminutni tek pa vsako jutro prenašajo tudi na španski televiziji. Vsak dan po ulicah spustijo šest bikov in dve čredi bikcev. Bike nato pripeljejo v bikoborsko areno, kjer se v popoldanskih urah pomerijo z matadorji.

Ranjenih tekačev je bilo letos, v primerjavi s prejšnjimi leti še posebej veliko. 16 ranjenih je bilo tujcev: štirje Američani, trije Britanci in po eden iz Avstralije, Danske, Gane, Grčije, Nove Zelandije, Romunije, Kolumbije, Južnoafriške republike in Južne Koreje. Ostali ranjeni so bili domačini oz. Španci iz drugih delov države. Že takoj prvi dan se je zgodila tudi tragedija, saj je 23-letni Irec padel s 30-metrske ograje, tik preden se je začek prvi tek, in na kraju dogodka umrl.

San Fermin: alkohol in protesti
Festival vsako leto spremlja ogromno prireditev, ki mesto v španski pokrajini Navarra spremenijo v pravo zabavišče. Obiskovalci se krepčajo tudi z alkoholom, ki jim lajša naporen teden veseljačenja, zabave pa, kot se v Španiji spodobi, trajajo dolgo v noč. Vsako leto se ob robu festivala zberejo tudi številni protestniki in borci za pravice živali, ki izražajo svoje nezadovoljstvo in nasprotovanje krutosti teka pred biki in bikoborbam, ki so pomemben del španske kulture in tradicije.

Ob polnoči slovo San Ferminu do naslednjega leta
Festival San Fermin, ki ga v Pamploni praznujejo v čast svetniku mesta in regije Navarre San Ferminu, se od leta 1591 odvija vsako leto. Začne se vsakega 6. julija ob 8. uri zjutraj, ko udeleženci, oblečeni v tradicionalna bela oblačila in z rdečimi rutkami, odpirajo šampanjec, konča pa se 14. julija opolnoči, ko vsi udeleženci s solzami v očeh, svečami in dvignjenimi rdečimi rutkami zapojejo pesem "Pobre de mi" in si obljubijo vnovično snidenje naslednje leto. Od leta 1911 je bilo med teki, ki jih je podrobno opisal tudi Ernest Hemingway v svoji knjigi Sonce vzhaja in zahaja, ubitih že 14 ljudi.

B. T.