Kot je nazorno prikazal lanski večkrat nagrajeni CNN-ov dokumentarni film Death in the Desert (Smrt v puščavi), afriški begunci v Sinajski puščavi pogosto postanejo plen trgovcev z ljudmi, njihovo potovanje pa se praviloma konča z izgnanstvom v taboriščih, ropom, posilstvom in mučenjem.
Poleg tega pa žrtvam pogosto odstranijo notranje organe, in to pri živem telesu, kriminalci pa jih nato v Egiptu prodajo.

Taborišča večinoma vodijo beduinska plemena, "operacije" pa opravljajo zdravniki iz Kaira, ki žrtvam odstranijo jetra, roženici in ledvice. Organe nato relativno z lahkoto prodajo po Egiptu, žrtve pa ostanejo do konca življenja iznakažene. Če mučenje sploh preživijo. Znano je, da ugrabitelji od ujetnikove družine zahtevajo nerealno visoke odkupnine, ki jih po navadi ne morejo plačati, saj v Izrael bežijo prav zaradi velike revščine.

Mučijo tudi otroke
Če svojci odkupnine ne plačajo, sledi grozovito mučenje. Ženske po navadi posilijo, moške pa mučijo z najokrutnejšimi metodami, kakršna je denimo polivanje stopljene plastike po hrbtu, kar pusti na telesu grozljive brazgotine. Celoten mučilni postopek radi tudi snemajo, da bi tako še dodatno pritisnili na družino ujetnika.
Mučenje pa ni prihranjeno niti najmlajšim otrokom - v dokumentarnem filmu A Stand in the Sinai tako vidimo posnetke malčice s hudimi opeklinami glave. Punčka se je rodila v begunskem taborišču, potem ko je bila njena mati posiljena, prav materin posiljevalec pa je otroka žgal do žive lobanje.
Policija na to območje še naprej ne zahaja, saj je pod nadzorom odpadniških beduinskih plemen. A del beduinov se je uprl omenjenim grozodejstvom in šel v boj proti trgovcem z organi. Beduin Šejk Mohammed Abu Billal je eden izmed tistih, ki nudijo beguncem varna zatočišča in zdravniško pomoč. Abu Billal pravi, da številni ljudje pridejo k njemu na robu smrti, sestradani, posiljeni in z vidnimi sledmi mučenja.

"To je težko breme, ampak tudi odgovornost, ki jo čutimo po islamu. Zaradi tega večino svojega denarja porabim za pomoč beguncem, da bi jim prinesel srečo, ne glede na ceno," razlaga Abu Billal CNN-ovemu novinarju. Poleg tega samaritanski beduin lastnike lokalnih trgovin in drugih ustanov prepričuje, naj krivcem zavračajo postrežbo in jim ne pustijo, da bi se poročili z njihovimi hčerkami.

Tudi Izrael ni več raj
Število taborišč se je zaradi tega zmanjšalo, a tisti, ki jim načelujejo najokrutnejši trgovci z ljudmi, še vedno obratujejo. "To so okrutni ljudje, zločinci, ki nimajo nikakršnega čuta za človečnost. Kričala sem, da sem devica, a jim ni bilo mar," pove v dokumentarnem filmu ena izmed žrtev posilstva, ki je v taborišču tudi zanosila. Ko ji je le uspelo priti do Izraela, je tam splavila.

Žal pa za begunce tudi Izrael ni več obljubljena dežela, daj so tamkajšnje oblasti začele izganjati afriške begunce iz države. Netanjahujeva vlada namerava v bližnji prihodnosti iz države izgnati več kot 50.000 afriških priseljencev.