So turške oblasti za nameček z odzivom po potresu zamudile in kako bo potres zaznamoval turško volilno leto?

V potresu, ki je 6. februarja letos prizadel Turčijo in Sirijo, je umrlo več kot 51.000 ljudi. Moč narave je po podatkih OZN-a neposredno prizadela pet milijonov ljudi, posredno pa 14 milijonov ljudi. Potres naj bi po nekaterih ocenah povzročil za kar 85 milijard dolarjev škode, kar ga po teh istih ocenah uvršča me štiri najdražje v modernih časih. Po navedbah direktorja Svetovne zdravstvene organizacije Hansa Klugeja je tp najhujša naravna nesreča, ki je v zadnjem stoletju prizadela evropsko regijo WHO, katere del je tudi Turčija.

Žrtve se spopadajo s popolnim brezupom

Ko se tvoj svet zruši v prah, iz ruševin nikoli več ne vstane, kot je bil nekoč. Tudi v Turčiji in predvsem od državljanske vojne prizadeti Siriji zagotovo ne bo drugače. Žrtve potresa se spopadajo z neopisljivo stisko in popolnim brezupom. Bo popotresna obnova tokrat učinkovitejša? Dostopna vsem? Zgodovina mednarodnih potresnih pomoči in obnov mest je zgodovina neuspehov, zamud in korupcije. Le redko se zgodi, da obnova poteka vsaj približno v skladu z željami in pričakovanji.

Odgovor turških oblasti na potres je bil počasen. Novinar in poznavalec moderne turške družbe Yavuz Baydar, ki bo gost tokratnega Globusa, pravi, da tudi zaradi "obsedenosti Erdoganove oblasti s centralizacijo, s tem, da mora vse nadzorovati predsedniška palača". "Nekateri ministri so poskušali stvari pospešiti, a jih je predsedniška palača pri tem ustavila," pravi Baydar. Po začetnem kaosu prvih 24 ur je reševalna akcija počasi le stekla. Številni Turki so zaradi zamud predsednika Erdogana, ki ga junija letos čakajo predsedniške in parlamentarne volitve, kritizirali. Za nameček tako reševanje kot pomoč med prizadete nista bila enakomerno porazdeljena. Številna prizadeti kraji so kurdske in alevitske naselbine, ki so bile namerno potisnjene v drugo vrsto, a tega v Turčiji nikoli ne bodo priznali. Predsednik Erdogan je že kmalu po potresu napovedal, da bodo obnovo domov začeli nemudoma. "Delamo načrte, kako bomo znova postavili več sto tisoč domov in jih opremili z ustrezno infrastrukturo," je med obiskom prizadetih krajev napovedal Erdogan. Po potresu v zaledju Carigrada leta 1999 je takratna turška vlada na primer uvedla 7,5-odstotni potresni davek pri obračunu pogovorov po prenosnih telefonih. Bomo videli, kaj bo naredila tokrat.

Izkušnje s popotresno obnovo niso obetavne

Svetovna banka je teden dni po potresu napovedala, da bo Turčiji omogočila dostop do 1,8 milijarde dolarjev sredstev za obnovo, a izkušnje z mednarodno pomočjo z drugih prizorišč velikih in uničujočih potresov niso dobre. Problemi preživelih trajajo mnogo dlje kot pozornost mednarodne javnosti. Poglejmo Haiti, kjer je potres januarja 2010 po uradnih podatkih pokopal 316.000 življenj. Tri mesece po potresu so Združeni narodi na mednarodni donatorski konferenci zbrali 9,9 milijarde dolarjev pomoči, a na Haiti je dejansko prišlo precej manj denarja. Po podatkih Washingtonskega Centra za ekonomske in politične raziskave so tako od 2,8 milijarde, ki jih je Haitiju namenila ameriška agencija za mednarodni razvoj USAID, organizacije in podjetja iz Haitija dobili le približno tri odstotke teh sredstev. Preostalo so dobili predvsem tuji izvajalci pomoči. Denar praviloma ni bil ukraden, le prerazporedili so ga drugače in nekaj tudi ukradli.

Tudi obnova v potresu zelo poškodovanega srednjeitalijanskega mesta L'Aquile je polna zamud, napak in korupcije. Ne edina. V hrvaški Petrinji so od decembra 2020, ko jo je prizadel uničujoč potres, umaknili predvsem ruševine. Velikih sprememb ali hitre obnove še ni bilo. Večina žrtev še vedno živi v zabojnikih oziroma prenosnih domovih. V starem središču Petrinje tako dobri dve leti po potresu praktično ni mogoče popiti kave. Podobe iz Petrinje ne obetajo nič dobrega.