"Gre za miniaturne, za človeški palec velike naprave, ki jih je mogoče skriti vsepovsod (na primer v zavojček žvečilnih gumijev) in so jih na Kitajskem razvili v vohunske namene, na prostem trgu pa jih je mogoče kupiti za 40 evrov,” je sporočil Tomo Križnar in dodal, da je skupaj s Klemnom Miheličem, ki je bil pobudnik te akcije, kamere razdelil po vaseh na frontnih črtah in begunskih taboriščih v Darfurju in Čadu, ki jih napadajo vojske in milice sudanskega predsednika Omarja al Baširja, za katerim je Mednarodno sodišče v Haagu razpisalo tiralico z obtožbo, da je kriv štirih največjih zločinov proti človeštvu.

"Namen kamer je zaščititi dekleta, žene in otroke pred posilstvi, ki so na področjih prepojenih z vodo in nafto najbolj zahrbtno sredstvo preganjanja afriških staroselskih ljudstev in spreminjanja demografske strukture prebivalstva. Grozodejstva bodo tako takoj na svetovnem spletu, javnosti pa se zločinci najbolj bojijo," je še pojasnil Križnar.

Poleg kamer sta Križnar in Mihelič civilnim žrtvam, ki so pod nadzorom različnih frakcij darfurskih upornikov, izročila tudi kamere s prenosnimi računalniki in trdimi diski za hranjenje posnetkov. Križnar in Mihelič sta v begunskem taborišču Ore Kossuonisama izročila najsodobnejše naprave za videonadzor učiteljicam v najbolj revnih šolah in jih naučila, kako se naparave uporablja. Med drugim sta o delovanju kamer podučila tudi eno od žrtev nasilja, ki sta jo identificirala s posnetka uporabljenega v filmu “Dar Fur – Vojna za vodo”. Film je sicer nastal v sodelovanju z režiserko Majo Weiss, v produkciji Bela filma in v koprodukciji RTV Slovenija ter finančno podporo Slovenskega filmskega sklada.

"Med civilnim prebivalstvom, kjer so kamere, je zdaj manj napadov. V vsako vas je treba spraviti vsaj eno kamero. Pa tudi v zapore, v mučilnice in na morišča," je sporočil Tomo Križnar, ki je prvič opremil civilne žrtve že aprila letos.