69-letnemu skrajno desnemu nekdanjemu predsedniku tožilec v petih točkah očita poskus preprečiti Luli, da bi po zmagi na volitvah prevzel položaj.

Med drugim je Bolsonaro obtožen načrtovanja zastrupitve Lule, nekdanji predsednik naj bi načrtoval tudi, da bi ustrelili in ubili vrhovnega sodnika Alexandra de Moraeja.

Bolsonaro obtožbe zavrača in trdi, da je žrtev političnega pregona, poroča BBC.

Generalni tožilec je obtožnico vložil na vrhovno sodišče, ki mora zdaj odločiti o njej. Če jo bo sprejelo, bodo Bolsonara in 33 drugih ljudi, tudi pripadnikov vojske, uradno obtožili in jih bo čakalo sojenje. Ob morebitni obsodbi Bolsonaru grozi najmanj 12 let zapora.

Pred tremi meseci je zvezna policija po dveletni preiskavi zanikanja izidov volitev objavila poročilo, v katerem Bolsonara obtožuje vodilne vloge v načrtovanju in organiziranju poskusa udara. Idejo naj bi Bolsonaro predstavil tudi ključnim ljudem v vojski.

Bolsonaru se skupaj z njegovim podpredsednikom Walterjem Brago Nettom očita vodenje "oborožene kriminalne organizacije".

Nekdanjemu predsedniku je bilo sicer za osem let prepovedno kandidiranje. Bil je namreč obtožen spodkopavanja brazilske demokracije z lažnimi trditvami, da so bile elektronske glasovnice, uporabljene na volitvah oktobra 2022, dovzetne za računalniške prevare.

Zarota naj bi se začela že leta 2021 s sistematičnimi napadi na sisteme za elektronsko glasovanje, javnimi izjavami in na spletu. V drugem krogu predsedniških volitev oktobra 2022 naj bi nato s pomočjo varnostnih agencij volivcem preprečevali glasovanje za opozicijskega kandidata.

Na tesnih volitvah je nato zmagal levičarski Lula. Bolsonaro svojega poraza ni javno priznal, dva dni pred prisego Lule pa je odšel v ZDA.

Bolsonarovi podporniki so 8. januarja 2023 vdrli v vladna poslopja v glavnem mestu Brasilia, kjer so razbijali pisarne, uničevali umetniška dela in pozivali vojsko, naj posreduje in odstavi Lulo, ki je kot predsednik prisegel 1. januarja. Policija je aretirala 1500 izgrednikov.